LETNI ZBOR DRUŠTVA ZA VISOKOŠOLSKO DIDAKTIKO

Tudi o izzivih e-učenja

Člani Slovenskega društva za visokošolsko didaktiko (SDVD), ki deluje že šesto leto, so se zbrali 29. novembra lani na svojem letnem zboru na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Najprej so razpravljali o premikih v visokem šolstvu na nacionalni, evropski in svetovni ravni ter o e-učenju in uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije v visokošolskem poučevanju. Uvodno predstavitev sta pripravila dr. Bogomir Mihevc in dr. Franc Viktor Nekrep.

Glede "bolonjske deklaracije" so razpravljavci menili, da je sicer pomembna za naše visoko šolstvo, zlasti evropsko sodelovanje pri zagotavljanju kakovosti ter mobilnost študentov in osebja. Skeptični so bili glede novih možnosti, ki jih to preurejanje evropskega visokega šolstva ponuja tistim, ki bi radi zboljšali študij in pedagoško delo (inovatorjem). Tudi cilji iz nacionalnega programa visokega šolstva so po mnenju udeležencev pravi, vendar porast študentov na dodiplomskem in podiplomskem študiju, prizadevanja za boljšo učinkovitost in uspešnost študija še ne pomenijo tudi boljših časov za inovatorje. Izražena so bila pričakovanja, da država zagotovi (tudi finančno) širitev obsega visokošolskega izobraževanja, in da to ne bo šlo na račun kakovosti. Zaradi nihanja števila študentov, ki bo povezano s financiranjem, je treba bolj dolgoročno načrtovati usposabljanje zadostnega števila univerzitetnih učiteljev in bolj odpreti dostop do habilitacij, tudi za tiste zunaj univerze. Skrb za "kadrovsko reprodukcijo" univerze je še pomembnejša pri majhnih narodih, z manjšim zaledjem potencialnih kandidatov.

Razprava se je razživela po predstavitvi izzivov e-učenja za svetovne, evropske in naše visokošolske inštitucije. Udeleženci so bili enotni, da ponuja vpeljevanje e-učenja in informacijsko-komunikacijske tehnologije nove možnosti za študij in pedagoško delo. Študentu odpira vrsto študijskih virov in možnosti za razpravljanje ter za aktiven študij. Univerzitetnemu učitelju omogoča tesnejši stik s študenti in zmanjšuje potrebo po klasičnih predavanjih, ki jih delno nadomesti posebej pripravljeno študijsko gradivo (interaktivni učbeniki), tako da se bistveno spreminja njegov način dela. Visokošolske institucije morajo poskrbeti za primerno opremo, podporo pri pripravi študijskega gradiva, knjižnice in za informacijski sistem, ki podpira tudi ocenjevanje kakovosti in upravljanje. Vrsta univerz že ima strokovnjake in posebne službe s področja informatike in didaktike za pomoč učiteljem pri pripravi študijskega gradiva in organizaciji e-učenja za študente. Pri nas kljub nekaterim spodbudnim začetkom (npr. študij na daljavo) še ni pravega razumevanja in povezanih akcij na ravni univerze in države.

Predsednica društva ddr. Barica Marentič Požarnik (društvo bo vodila tudi v prihodnjih dveh letih) je podala poročilo o delu SDVD v zadnjih dveh letih in pol. Poglavitna dejavnost so bili večerni strokovni pogovori, ki so jih pripravili člani (občasno z gosti), na naslednje teme: spodbujanje kakovosti in vpeljevanje didaktične tehnologije v ZDA; modularni študij in kreditni sistem; zagotavljanje kakovosti visokošolskega izobraževanja in univerze; trajnost in uporabnost gimnazijskega znanja; izredni študij; ob 25-letnici didaktičnega izpopolnjevanja učiteljev in asistentov na ljubljanski univerzi; premiki v evropskem visokem šolstvu in razvoj naše univerze. Društvo je soorganiziralo vsakoletne poletne šole za razvoj visokošolskega poučevanja v Radovljici. Na osnovi prispevkov udeležencev te šole je nastala tudi publikacija Visokošolski študij malo drugače (CPIFF, 2001). Več o tem na straneh našega časnika.