Čakala sva mamo, o kateri so nama toliko pripovedovali - mamo, za katero sva vedela, da je zaprta in je ne pustijo k nama. Po poti je prišla ženska s kovčkom, ki se je zagledala v naju. Še bolj sem se stisnila k bratu in vprašala: "Je to mama?" Plašno mi je odgovoril: "Ne vem." Na tla je postavila kovček, po licih so ji tekle solze, roke pa je stegnila proti nama. Brez besed smo sedeli vsi trije na kovčku in jokali. (Neva Rupel, 1981)

To je le eden od odlomkov iz nedavno izšle monografije Ilegalčki. Iz nje smo zbrali fotografije za likovno opremo teh Šolskih razgledov. Večinoma so stare šestdeset let in več. Spomin na čas, ki je bil. Na leta, ki so nas oznamovala. Spomin na obdobje, ki nas je oblikovalo. Zadnje čase, še zlasti te dni, se veliko pogovorov plete okrog obdobja pred šestdesetimi in več leti. Vojno in povojno dogajanje razčlenjujemo z mnogih zornih kotov in naši pogledi se včasih tako razhajajo, kakor da bi imeli v mislih povsem različna dogajanja in obdobja. Ko pa listamo po knjigi Ilegalčki, zastane dih ... >>Klik!<<

VAE VICTIS
... ali gorje premaganim. Še dandanes se tega nismo povsem znebili, piše Branimir Nešović. Tudi to je ostalo, da je (šolska) zgodovina najboljša, ko je dekla politiki. Zdaj naj bi bila bolj narodnobuditeljska, povezovalna, celo mitična. Zdaj naj bi se spraševala, ali bomo v začetku maja obhajali 60-letnico zmage nad fašizmom in nacizmom ali 60-letnico konca druge svetovne vojne. Pomenski odtenek ene ali druge navedbe je lahko prav neverjetno različen ... >>Kliknite<< in preberite več! Vabimo vas, da v ŠR preberete še dva prispevka, ki sta tesno povezana z zgodovino - Dolg do prednikov Marije Počivavšek in Nikoli več Liane Kalčina.

LETO POZNEJE
Pravkar mineva leto, odkar je Slovenija postala polnopravna članica Evropske skupnosti.

Se je v naših življenjih kaj spremenilo? Če je odgovor pritrdilen - se sprememb sploh zavedamo? In če se jih, kakšna je bilanca tega kratkega časa? V ŠR preberite, kako o življenju Slovenije v EU razmišlja dr. Oto Luthar. Po njegovem se odnos naše države do Evrope giblje med strahospoštovanjem in medvedjo poslušnostjo.

ČIP, ČIP JARO
Šport, predvsem pa športne skupinske igre razvijajo družabnost in občutek za skupnost, kar bi lahko bilo zelo pomembno za skupno delovanje romskih in neromskih otrok. Likovna umetnost sprosti še tako sramežljivega in nesamozavestnega romskega otroka, ki bo imel mogoče prvič priložnost pokazati svojo ustvarjalnost in se potopiti v čudežni svet barv. Glasbena umetnost pa razvija čustvenost in občutek za estetiko ter odpira vrata tudi tja, kjer je stvari težko opisati in pojasniti z besedami. V zanimivem prispevku mag. Irene Mihelač s Srednje šole Metlika preberite, kaj pomeni imeti v razredu romske otroke in kako lahko razblinjamo stereotipe o njih s pomočjo glasbe. >>Klik!<<

TUJI JEZIKI - ZADREGE
V Nemčiji se vam kaj hitro lahko zgodi, da namesto perutnine - Hühnchen - naročite pasje mladičke - Hundchen. Ko boste naročali predjed - Vorspeise -, pazite, da ne boste od natakarja zahtevali predigre - Vorspiel. Ko boste spraševali po sporedu predstav v kinu, bodite previdni. Predstave - Vorführung - lahko namreč kaj hitro zamenjate za zapeljevanje - Verführung. To lahko seveda vzamete kot svarilo ali namig ... Več v ŠR!

SREČANJA S STARŠI
Predavanja za starše so pravzaprav že preživeta oblika sodelovanja, čeprav ne povsem neučinkovita, piše Nataša Durjava, svetovalna delavka na Osnovni šoli Staneta Žagarja Lipnica.

Poznavanje teoretičnih izhodišč se ji zdi pomembno predvsem kot podpora pri pogovoru na srečanjih s starši o njihovih izkušnjah in razlagah njihovih razmišljanj. Starše želi namreč spodbuditi k čim bolj neformalnemu sodelovanju in jih opogumljati za čim bolj aktivno delo. >>Klik!<<

Razgledovci, NE prezrite!!!

Spet je z vami Sviz s stalnimi rubrikami, v katerih vas obvešča o pomembnih dogodkih v šolstvu. Novosti vam predstavljajo še CŠOD, Zavod za šport, Izolit, Obzorja. Pričakujejo vas tudi v Termah Olimia, izobraževalni zavod Hera pa vas vabi na intenzivni celotedenski seminar Priprava na strokovni izpit za delavce v vzgoji in izobraževanju.

Šola za ravnatelje razpisuje vpis v program Šole za ravnatelje in opravljanje ravnateljskega izpita za šolsko leto 2005/2006.

Oglejte si tudi javni razpis nagrad Republike Slovenije na področju šolstva za leto 2005 Ministrstva za šolstvo in šport ter razpise za delovna mesta!

ČESTITAMO!!!

V prejšnji številki Šolskih razgledov smo vas v Priložnosti za razgledovce povabili k sodelovanju, in sicer nas je zanimalo, koliko držav Evropske zveze že uporablja isti denar, torej evro.

Pravilni odgovor: dvanajst držav (Avstrija, Nemčija, Italija, Francija, Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Irska, Finska, Španija, Portugalska in Grčija). Vsi ste odgovorili pravilno. Trem izžrebanim bomo nagrade poslali po pošti v prihodnjih dneh. Tokrat jih poklanja Pomurska založba, ki je izdala omenjeni otroški atlas. Čestitamo našim naročnicam Mariji Farkaš, Kobilje, Sonji Dežman, Žirovnica in Špeli Nemec, Koper.

Gotovo bodo atlasa veseli tudi Boža Zagoričnik, Kresnice, Nataša Ivanušič, Škofja Loka in Marija Kösel, Trbovlje - to so tri nove naročnice, ki so se pridružile družini razgledovcev med 16. aprilom in 1. majem.

Ugodnosti SAMO za razgledovce!!!

Vsi naročniki (fizične osebe), stari in novi, lahko pri vseh TWinovih potovanjih in izletih uveljavljate 10-odstotni popust.

Razgledovci imate 10-odstotni popust tudi pri nakupu vseh knjig, ki jih izdaja Študentska založba. Obiščite njeni knjigarni Tranströmer (v kavarni Metropol, Kersnikova 6, Ljubljana, telefon 01 438 02 58) in Podmornica (ploščad FDV, Kardeljeva ploščad 5, Ljubljana, telefon 01 565 34 67).