|
 
Specialna pedagoginja z Vzgojno-izobraževalnega zavoda
Frana Milčinskega Smlednik Gabrijela Grosar Zupan se
v prostem času rada ukvarja z računalniško grafiko in
ilustracijami. Ustvarjanju se lahko še posebno preda
med počitnicami, ko ima več časa zase. Tudi lani ni mirovala
- sproščene morske utrinke je prenesla na papir. Uvod
v prihajajoče poletje naj polepšajo tudi vam.
ODPRAVLJANJE KADROVSKIH FEVDOV
V minulih letih je imela Jasna Kontler-Salamon nič
kolikokrat priložnost poslušati značilno zgodbo asistentov
na naših univerzah. Začela se je zmeraj enako - odličnega
diplomanta (ali nekoliko redkeje diplomantko) je profesor(ica)
povabil(a), naj svoj podiplomski študij poveže z asistentskim
delom pri njegovem (njenem) predmetu. Večkrat so bili to
tisti, ki so že med študijem delali pri tem profesorju
kot demonstranti. Študent(ka) je nato doštudiral(a), dosegel(la)
doktorat, napredoval(a) v habilitaciji, skušal(a) v vsem
ustreči profesorju(ici) in potrpežljivo čakal(a), da le-ta
izprazni svoje mesto. >>Klik!!!<<
AVTONOMIJA UČITELJEV
Avtonomija je ena osrednjih tem šolske politike evropskih
držav. Tudi pri nas naj bi bil učitelj - še posebno v prenovljeni
osnovni šoli - avtonomen strokovnjak. Le tako naj bi bilo
mogoče zagotoviti kakovosten pouk in tudi znanje. A vprašanje
je, koliko se to načelo uresničuje v praksi. Po odmevih
učiteljev bi lahko sklepali, da je pri nas učiteljeva avtonomija
še leporečje in ne resničnost. In kaj bo šolsko ministrstvo
ukrenilo glede tega? Kaj najbolj krni učiteljevo avtonomijo
in kako jo vzpostaviti? O tem smo povprašali državno sekretarko
na ministrstvu za šolstvo dr. Magdaleno Alenko Šverc. >>Kliknite<<
in preberite več!
MODRO NEBO PRIHODNOSTI
V pravem morju instant rešitev, receptov in modernih
lagodnih poti, pobranih nekje med mobilcem in daljincem,
postajajo prodorne ideje varni pristani našega bivanja. Tisto
nekaj več, kar nosijo s seboj in s čimer bogatijo vse, ki
dihajo z gimnazijo, moramo negovati. Za vsako ceno, ne glede
na odnos države do znanja in predvsem do nadarjenih dijakov,
piše tokrat Marko Špolad. Na mladih svet stoji,
a tudi mladi morajo na nečem stati. Zavedanje, da nadpovprečnost
ni nepotreben strošek, temveč velika priložnost, le počasi
prodira v zavest odgovornih. Je že tako, da so nekonformistični
pogledi in mednarodni uspehi mladih marsikomu, ki vanje
ne verjame, trn v peti.>>Klik!<<
DRUGE ANGLEŠČINE
Jezik se pospešeno spreminja, zato so potrebe po novih
izdajah slovarjev (predvsem za tujce) vse večje, piše Alenka
Razboršek. Nove izdaje zajemajo nove besede iz drugih
kultur, "drugih angleščin", in tudi besede, ki so nastale
zaradi hitro spreminjajočega se načina življenja (npr.
viagra, kanjoning ...). Patricka Goldsmitha, svetovalca
pri Oxford University Press, je povprašala, kdo odloča,
katera beseda bo ostala v rabi in jo je zato treba umestiti
v slovar, in katera je le muha enodnevnica. Odgovor je
bil presenetljiv: učitelji. Več v ŠR!
OH, TA MATEMATIKA
Jožica Frigelj z Osnovne šole Ketteja in Murna Ljubljana
že dvajset let poučuje na razredni stopnji in zelo rada
si laska, da so imeli njeni učenci vedno radi matematiko.
Vsako leto je ob koncu šolskega leta izpeljala anketo,
v kateri je učence vprašala tudi po priljubljenosti posameznega
predmeta. V več kot 85 odstotkih odgovorov je matematika
zasedla na lestvici prvo mesto (kot najbolj priljubljen
predmet) ali vsaj drugo. >>Klik!<< in preberite!
|
