|
 
"Ustvarjanje z glino predstavlja zame stik z zemljo,
ognjem in vodo. Gre za združevanje reda in kaosa. Večino
časa namenjam tehniki goli raku. Čar postopka je v njegovi
nepredvidljivosti in neponovljivosti. Vir inspiracije
je velikokrat narava. V svojih izdelkih bi rada pokazala
krhkost in minljivost, a tudi brezčasnost."
Tako pripoveduje Nataša Kokol,
Ptujčanka, ki je zdaj postala Novomeščanka. Je pravnica,
zaposlena v Razvojno-izobraževalnem centru Novo mesto
- tam skrbi predvsem za izobraževanje odraslih Romov
in za projektno učenje za mlade. Vodi pa tudi tečaje
in delavnice keramike. To je njena velika ljubezen (na
šoli uporabnih umetnosti v Ljubljani je študirala kiparstvo
in keramiko). Čeprav ima rada funkcionalne kose keramike,
se je postopno nehala ukvarjati z uporabnostjo izdelkov,
ki nastajajo izpod njenih rok. Čedalje pomembnejši sta
ji preprostost in stabilnost oblik, da lahko vsak kos
poljubno prime in prenaša. Zdaj oblikuje predvsem plošče,
na katerih združuje svoje likovno izražanje in plamene,
ki v njeno delo vdahnejo življenje ...
OD PONOSA DO FRUSTRACIJ
Ste se kdaj vprašali, kako pametni
smo Slovenci, če se primerjamo z drugimi
narodi sveta? Verjetno se vam
zdi to vprašanje nesmiselno, piše tokrat naša stalna sodelavka Jasna
Kontler - Salamon. Velja namreč, da se države ne razlikujejo
v povprečju sposobnosti svojih prebivalcev, zato pa se toliko
bolj v znanju in izobrazbi le-teh. Ali nam je usoda poleg
izjemnega naravnega okolja dodelila tudi kakšno tovrstno
prednost? >>Kliknite<< in
preberite več!
HOP, CEFIZELJ!
Si predstavljate, da ob prihodu na delo žigosate kartico,
s katero zabeležite prisotnost? Nato storite to še, ko
odidete na malico, ko se z nje vrnete in ko odidete domov.
To je seveda povsem običajno za večino zaposlitev, katerih
narava dela je taka, da ga je mogoče opraviti v za to predvidenem
času - po navadi v osmih urah - in določenem prostoru.
Kaj pa v šolstvu? V javnosti je sem ter tja mogoče zaslediti
namere, da bi učitelji beležili prisotnost v šoli. Tudi
med letošnjimi počitnicami smo brali o tem. Tovrstnim ukrepom
učitelji in Sviz vztrajno nasprotujejo, saj menijo, da
niso pošteni. Šolski strokovni delavci namreč opravijo
veliko dela doma, česar pa ni mogoče zabeležiti. Več
v ŠR!
VABLJIVO TERENSKO DELO
Slovenija postaja po vstopu v Evropsko zvezo vse bolj
privlačna turistična dežela. Nove poceni letalske povezave
z velikimi evropskimi mesti so odprle naša vrata tistim,
ki nas večinoma niso niti poznali. To ponuja Sloveniji
možnost za večji zaslužek od turizma - če bomo nove okoliščine
znali in zmogli pravočasno izrabiti. Da bi postali znana
turistična dežela, moramo pripomoči vsi: državne ustanove,
gospodarstvo in prebivalci. Kajti turizem smo ljudje, poudarja
v prispevku Nevenka Cigler s kranjske enote zavoda
za šolstvo. Turistična društva praznujejo letos stoletnico
obstoja, kar pomeni, da je bilo dozdaj storjeno že marsikaj.
Vzgoja za turizem se mora začeti čim bolj zgodaj, da rodi
dobre sadove. >>Klik!<<
LIST IZ DNEVNIKA
Že ko sem dojela, da bomo v Kranju dejansko uprizarjali
delo lanske Nobelove nagrajenke za literaturo Elfriede
Jelinek, sem vedela, da to ne bo ena tistih predstav, ki
si jo ogledaš, potem pa odideš domov in zaspiš, piše Mirjam
Drnovšček iz Prešernovega gledališča Kranj. Kdor pozna
dela Elfriede Jelinek ali je vsaj deležen nekaj prahu,
ki se dviguje okrog nje, ve, o čem govori. >>Kliknite<<
in preberite več!
NADARJENI V DEVETLETKI
Odkrivanje nadarjenih učencev je zahtevno - potrebni
so strokovni prijemi, sodelovanje učiteljev, šolske strokovne
službe in (v nekaterih primerih) zunanjih strokovnjakov
ter tudi staršev in otrok, poudarja mag. Nataša Intihar
Klančar z Osnovne šole Brezovica pri Ljubljani.
|
