Ko stojimo pred prgiščem črepinj, nekaj temnimi lisami, koščki oglja in kupčkom kamenja na tleh in nas obiskovalec arheološkega izkopavališča vpraša, kaj je to, odgovor ni lahek. Zahteva namreč obsežen študij, ki obsega tudi kuhinjsko kulturo naših prednikov. Tako piše Andrej Pleterski v uvodu v svojo knjigo Kuhinjska kultura v zgodnjem srednjem veku (Založba ZRC, ZRC SAZU). Čeprav so izhodišče zanimive študije predstavljale zgodnjesrednjeveške najdbe s Pristave na Bledu, je beseda kar o kuhinjski kulturi starih Slovanov.

Ob podobah iz omenjene knjige, tokrat tudi v Šolskih razgledih, oživi spomin na preteklost – tisto daljno, pa tudi ne prav tako oddaljeno, morda na otroštvo v domači kuhinji. Na čase, ki so minili. Na ljudi, ki jih več ni. Pač! Tisti, ki so nam posebno ljubi, ostajajo v nas, četudi so pokojni. Prav v prihodnjih dneh bo spomin nanje še posebno živ …

Kar nekaj teh občutkov in spominov preveva tudi tokratno številko Šolskih razgledov. Ob bližajočem se dnevu mrtvih – 1. novembru – smo v naši rubriki Minianketa povprašali šolnike, ali je pogovor o smrti še zmeraj tabu tema na šolah. Ali se o njej pogovarjajo le ob tem dnevu? Katere običaje so ohranili? Poleg tega si lahko v nadaljevanju preberete tudi prispevek o minevanju in drobcih iz življenja, ki je preprosto minilo …

KRALJESTVO SREBRNE MESEČINE

Kateri učitelj bi danes poučeval v vasici blizu srbsko-bolgarske meje, do katere moraš najprej z zmahanim avtobusom sopihati po divji cesti, nevarno vklesani v skalo nekoč še trebušastega hriba, in s katere se lahko vsak hip zvrneš v globoko drvečo reko v srhljivi soteski? Ko pa se le posreči kos potovanja, izstopiš blizu čudovitega samostana iz 13. stoletja, ki je varno spravljen ob vznožje gore in do katerega lahko prideš le, če menihi spustijo dvižni most. A le za hip postaneš in se razveseliš, da je bog le prisoten tudi v tem divjem kraju. A pot se je šele dobro začela. Zapustiš oazo le navidezne obljudenosti in nato je najbolje z bisago in nikakor ne z ogromnim kovčkom preplezati čez sosednji hrib, da se lahko končno spustiš v dolino, kjer je treba še premagati reko brez mostov … »Klik!«

OB KONCU DOBE FILMA

»Lahko si priznamo, da v slovenskem šolskem sistemu filmske vzgoje nikoli niso prav zelo resno jemali. Rodovi, ki se zdaj že bližajo upokojitvi, se nemara kdaj spomnijo, da je bila po navadi pri slovenščini v višjih razredih osnovne šole in v srednji šoli omenjena filmska umetnost. Sicer pa se je na nekaterih šolah lahko zgodilo, da so imele učitelje, ki so spričo lastnega interesa in entuziazma svojim nadebudnežem v šoli omogočili nekaj vpogleda v svet gibljivih podob. Nekaj je bilo različnih obšolskih dejavnosti. Prav posebna zadeva je bil pretežno študentski Klub ljubiteljev filma, ki ga je v šestdesetih in sedemdesetih letih vodila Mirjana Borčić.« Dr. Darko Štrajn tudi pristavlja, da je prav ta nenavadno požrtvovalna poznavalka filma in problematike filmske vzgoje zaslužna za to, da je brez posebne družbene podpore in spodbude nastalo več njenih prispevkov in prispevkov drugih sodelavcev o filmski vzgoji in celo nekaj zelo uporabnih priročnikov za filmsko vzgojo … Več v ŠR!

ZAČETI V SEBI

Ko učitelj vstopi v razred, si želi ustvariti prijetno ozračje, v katerem bo vsak začutil občutek pripadnosti in s tem tudi motivacijo do spoznavanja novega. Vendar se to ne zgodi vedno. So ure, ko so učenci zelo naklonjeni učitelju, mu prisluhnejo, sodelujejo, ga s tem spodbujajo pri njegovem delu in podajanju znanja. Včasih pa se razred obnaša, kot da učitelja sploh ni, učenci ga ignorirajo in so povsem indiferentni do tistega, kar govori. Medtem ko je prva situacija zelo prijetna, je druga nadvse neprijetna. Rožana Grdina se sprašuje, kako to, da nekdo lahko ustvari čudovito ozračje, drugi pa tega ne zmore, kljub temu, da si zelo želi? »Klik!«

KO PRISKOČI LUTKA ...

Lutkovna umetnost izvira že iz davnih ritualov. Znano je, da so vsi obredi svojevrsten pogovor med ljudmi in energijo, ki je sicer ne obvladamo, a jo čutimo. V starih kulturah so imele maske in figure s svojim magičnim izžarevanjem celo terapevtski značaj … Lutka na naših straneh pa gostuje predvsem kot prijazna in dobrodošla pomočnica pri pouku. O pomenu lutke v vzgoji in izobraževanju, o tem, zakaj je danes lutka ena bolj priljubljenih didaktičnih metod, je za Šolske razglede spregovoril naš priznani lutkar, režiser, violončelist in redni profesor za lutkarstvo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani Edi Majaron. Prav tako je za objavo zbral nekaj misli iz seminarskih nalog učiteljic – pišejo o svojih izkušnja z lutko pri pouku. Prelistajte ŠR!

PAZITI NA VRZELI

»Večina naših šol že podpira posamezne naloge z informacijsko tehnologijo, denimo obveščanje, poslovanje, projektno delo ali učenje posameznih vsebin. Raziskave v različnih evropskih državah in tudi prve slovenske izkušnje kažejo, da je strah pred neuspehom odveč, če se informatizacije lotimo premišljeno in strokovno. Pomembno je, da ravnatelj sodeluje od začetka in ne šele tedaj, ko proces že poteka ali ko se pojavijo težave. Ko se šola odloči za informatizacijo, ravnatelj pogosto imenuje strokovno skupino in ji to prepusti, sam pa se le občasno seznanja z dogajanjem. A izkušnje kažejo, da za uspeh ni dobro, če se ravnatelj umakne …«, je prepričana Vanda Rebolj. »Kliknite!«

NAGRAJENCI 2008

2. oktobra, tik pred svetovnim dnevom učiteljev, je bila slovesna podelitev nagrad Republike Slovenije na področju šolstva. Preberite, kdo so bili letošnji državni nagrajenci in o tem, kako so s svojim izjemnim delom oznamovali naš vzgojno-izobraževalni prostor.

POZOR!

Center RS za poklicno izobraževanje seznanja o aktualnih prijemih v poklicnem in strokovnem izobraževanju, predstavlja dijakovo mapo učnih dosežkov, svetuje, kako ocenjevati kompetence … Podrobneje predstavljamo tudi konferenco Šole in vrtci kot učeče se skupnosti: sodelovanje in mreženje kot strategija vseživljenjskega učenja, ki jo skupaj z Ministrstvom za šolstvo in šport in Evropsko komisijo pripravljata Pedagoški inštitut in Šola za ravnatelje. Potekala bo 20. oktobra letos na Brdu pri Kranju, namenjena pa je vsem ravnateljem, učiteljem in drugim strokovnim delavcem šol ter vrtcev.

NE PREZRITE!

Zavod RS za šolstvo se oglaša s konference Jeziki v izobraževanju, z mednarodnega posveta Ekosistemi, predstavlja tudi novi didaktično-metodični priročnik za učitelje. Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja objavlja Informacijo o razpisu Evropske komisije za prijavo organizacije študijskega obiska v sklopu programa Vseživljenjsko učenje, pod okriljem Akademije za psihosintezo pa se lahko udeležite seminarjev, in sicer Kako ob delu z drugimi ne pozabiti nase, Kako ohranjati notranjo stabilnost in okrepiti zunanjo avtoriteto, Modrost skupnosti …

PRILOŽNOST ZA RAZGLEDOVCE!

Tisti, ki so si predpremiero muzikla Čarovnije protipackarije ogledali, so bili zelo navdušeni, predvsem najmlajši in predstavniki vzgojno-izobraževalnih ustanov. Predstava namreč poleg zabave ponuja tudi kulturne, etične in naravoslovne vsebine ter se odlično umešča v osnovnošolske učne načrte. Če bi si jo radi tudi vi ogledali, nas nemudoma pokličete. Kajti le prvih petnajst razgledovcev bo prejelo vstopnice za predstavo. A to še ni vse. Ne spreglejte, da vas poleg te nagrade čaka še ena! Več v ŠR!

ČESTITAMO!

Našim tokratnim nagrajenkam Nevenki Hvalec iz Velenja, Špeli Nemec iz Kopra, Mireli Flego iz Sečovelj, Alenki Grašič iz Zreč in Luciji Gobec iz Celja iskreno čestitamo! Želimo, da bi jim knjiga Vlaste Nussdorfer Abeceda življenja še bolj približala vse tisto, za kar je vredno živeti.

Ugodnosti SAMO za razgledovce!

Vsi naročniki (fizične osebe), stari in novi, lahko pri vseh TWinovih potovanjih in izletih uveljavljate 10-odstotni popust. Razgledovci imate 10-odstotni popust tudi pri nakupu vseh knjig, ki jih izdaja Študentska založba. Obiščite njeni knjigarni Tranströmer in Podmornica.