TRETJI KROG DEVETLETKE
Prihodnje šolsko leto bo nov program devetletke vpeljalo 71 šol. S tem bo prenova zajela slabo polovico osnovnih šol. Na srečanju t. i. tretjega kroga 'devetletkarjev' (7. februarja v Ljubljani) je ministrica za šolstvo, znanost in šport dr. Lucija Čok poudarila, da se nobena prenova ne udejanja brez organizacijskih težav, ki jih prinesejo novosti in spremembe. In kje so, po izkušnjah šol prvih dveh krogov, vozli, na katere morajo biti ravnatelji in učitelji pozorni?

UNIVERZITETNO PREMOŽENJE
Ljubljanska univerza že nekaj časa zbira podatke o svojem premoženju (zaradi veliko razpršenih stavb univerze je to zelo zamudno početje), saj jo k temu obvezuje nova visokošolska zakonodaja, ki univerzam vrača pred leti podržavljeno premoženje. Mariborska univerza ima enako nalogo, ki se je, kot se zdi, loteva z neprimerno večjim navdušenjem.

MEDNARODNO LETO PROSTOVOLJSTVA
"Prostovoljci so oči in ušesa družbe. To pomeni dvoje: da prvi zaznajo nove potrebe in se nanje odzovejo. Drugo pa je, da povzdignejo glas, če se ne udejanja državnih odločitev," je na 3. kongresu prostovoljcev v Ljubljani (2. in 3. februarja) o njihovi vlogi v sodobni družbi dejala dr. Anica Mikuš Kos, predsednica Slovenske filantropije (Združenje za promocijo prostovoljstva). Ta je organizirala kongres, na katerem se je zbralo približno 180 mentorjev in prostovoljcev iz različnih organizacij ter šol, 30 strokovnjakov in nekaj udeležencev iz tujine ...

INTERVJU Z DR. LUCIJO ČOK
V pogovoru se ministrica za šolstvo, znanost in šport dr. Lucija Čok dotika številnih aktualnih vprašanj, med njimi pogajanj s sindikati, vpeljevanja sprememb v srednjem in poklicnem šolstvu, devetletke, kreditnega sistema v visokem šolstvu, problema vzgoje v sodobni družbi ...

O PLAČAH IN SPOŠTOVANJU
Dejstvo, ki ga moramo učitelji sprejeti, je, da je plačilo za delo tesno povezano z ugledom, ki ga posamezni poklic uživa v družbi. Ugleda pa nobenemu poklicu ne more dati ne predpis, ne država, ne sindikati, ni ga mogoče izprositi s pogajanji, temveč si ga morajo pripadniki neke poklicne skupine izboriti sami. Še več, za ugled poklica se je treba trdo boriti ...

PRILOGA "ODZIVANJA"
vsebuje številne zanimive prispevke, med katerimi so: Pedagoški delavci v Pekingu, Analiza anketnega vprašalnika o podaljšanem bivanju, Podaljšano bivanje z vidika vzgoje in bivanja, Slovenske podružnične šole res lokomotiva slovenskega šolstva ...

POMANJKLJIVE DELOVNE NAVADE
Med mladostjo današnjih otrok in našo mladostjo je velika razlika. Mi smo odraščali v skromnih razmerah. In ker je bilo nam težko, smo želeli, da bi bilo našim otrokom lepše. Pri tem smo včasih pretiravali. Otrokom smo ponujali marsikaj, četudi nismo imeli sami. Otroci so rasli, z njimi njihove zahteve. Nenadoma smo ugotovili, da ne zmoremo, da jim nismo več kos. Oni zahtevajo, mi jim tega ne moremo več dati; začnemo jih omejevati, oni tega ne morejo razumeti. Marsikaj bi imeli, vendar se ne znajo za to potruditi. Imeli bi lepe ocene, radi bi veliko znali, nimajo pa dovolj razvitih delovnih navad. Te v šoli razvijamo, a vsega ne moremo narediti. Nujna je povezava med domom in šolo.

O VRTAVKAH IN POČASNELAH
"Ste med tistimi, ki težko prenašajo nemirne otroke, ali pa vam gredo bolj na živce tisti, ki skrajno pasivno ždijo v razredu in se ne premaknejo niti takrat, ko bi bilo to nujno? Skoraj zagotovo se najde v vsakem razredu kaka nemirna vrtavka, pa tudi kaka nepremakljiva ali topa počasnela. Seveda so med posameznimi vrtavkami razlike, saj je razpon nemirnosti velik, od tiste, ki le pritegne pozornost, do tiste, ki je za vso okolico in otroka samega skrajno moteča. Enako velja za počasnost, ko posameznik le nekoliko caplja za drugimi, ali pa počasnost meji že na skrajno pasivnost, ko se oseba fizično ne premakne in ostaja tudi miselno povsem toga. Učitelja lahko moti tako nemirnost kot togost, tako vihravost kot počasnost, tako miselno preskakovanje kot miselna neprožnost, vendar nekatere ena skrajnost moti bolj kot druga oziroma eno prenašajo laže kot drugo. Živahnemu učitelju bo šel počasen, tog in top otrok verjetno bolj na živce kot pa nemiren otrok. Zelo umirjen učitelj, ki je tudi sam počasnejši, pa bo imel morda več razumevanja za mirne in počasne otroke kot pa za nemirne in hitre," razmišlja v rubriki Kje vas in nas šola žuli Tereza Žerdin.

DEVETLETKA
Vinko Udir piše v rubriki Spoznavanje okolja o tem, kako preveriti eksperimentalne spretnosti: Preverjanje spretnosti ne zajema samo ročnih in drugih praktičnih spretnosti, temveč še kaj drugega. Torej gre za preverjanje in na koncu do ocenitve (numerične ali opisne) celotnega učenčevega razvoja. Ali je lahko del ocene tudi pripomoček, ki ga je učenec izdelal sam in pri tem uporabil vse svoje spretnosti - denimo o lepljenju, rezanju, natančnosti?
O preverjanju in ocenjevanju pri pouku fizike v osnovni šoli pišeta Vida Lojevec - Mrvič in Marjeta Petrica: Preverjanje in ocenjevanje šolskega dela učencev pri pouku fizike ni preprosto. Strokovne literature za metodično didaktične priprave učitelja in za neposredno ocenjevanje znanja je malo. Kar je zanimivo, saj je ocena končni rezultat učenčevega in tudi učiteljevega celoletnega dela pri fiziki. Veliko se piše in govori o šolskem načinu ocenjevanja kot o močni psihični obremenitvi za učenca. Pojavljajo se različni pogledi, zahteve, pogosto tudi pritiski staršev na načine ocenjevanja znanja ...
Multidisciplinarni tabor
"Osnovna šola Naklo je ena od osnovnih šol, ki so se že prvo leto pridružile programu prenovljene devetletne šole. Mediji prenovo osnovne šole redno spremljajo in so ji naklonjeni, a hkrati tudi kritični. Tako je javnost seznanjena s problemi nove devetletke. V tem članku pa se želim dotakniti teme, ki je predstavljena le redkokdaj: položaja krožkov ali tako imenovanih interesnih dejavnosti," piše Daša Šter.

ZAKON O VRTCIH
"V zadnjem času smo v nekaterih časopisih spremljali članke o zadregah občin in staršev ob novih cenah programov v vrtcih. V njih so se porajali tudi različni dvomi o potrebi po zvišanju cen in mimogrede so kakemu vrtcu pripisali slabo poslovanje, izpostavljali neodločnost občinskih svetnikov za prepoznavanje realnosti predlaganih cen - to ni nenavadno, saj doslej na državnem nivoju ni bilo prave volje prepoznati ali poiskati ustreznejši model financiranja," začenja svoj prispevek o zelo pereči problematiki delovanja slovenskih vrtcev Štefanija Meršnik, predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije.

RAZPISI
delovnih mest na Osnovni šoli Antona Šibelja - Stjenka, Komen, Osnovni šoli in vrtcu Škofljica, Osnovni šoli Šmarje pri Jelšah in Osnovni šoli Ob Rinži Kočevje.