Kot divje zveri

Fantki v šoli

Ne gre za to, da so dečki dobri in šole slabe ali da učiteljicam ni mar. Niti ni »drugačnost« dečkov sama po sebi slaba. Predstavlja pa izziv za starše, učitelje, šolsko kulturo in predvsem za dečke same. Osnovna šola, predvsem razredna stopnja, je večinoma žensko socialno okolje. Ženske avtoritete so pogosto odklonilno naravnane do visoke energetske opremljenosti in slabšega nadzora impulzov. Tako pričakovanja zgodnjega šolskega okolja lahko privilegirajo sposobnosti in občutljivosti deklic. Po drugi strani vemo, da patriarhalni vpliv moči in veljave zelo deluje na poklicnem področju. /…/

/…/ Tiste, ki se v svojem spolu dobro počutijo, ki imajo občutek, da so (bile) slišane in upoštevane, ki do moških v svojem življenju, zasebnem in službenem, ne čutijo zamer, ne bodo izrabljale (pre)moči, ki jo imajo kot učiteljice nad (majhnimi) moškimi. Niti se (majhnih) moških ne bodo bale. Niti jih ne bodo na podlagi spola nekritično privilegirale. Tiste učiteljice, ki so kot ženske zadovoljne, bodo v majhnih fantkih videle majhne ljudi, ki potrebujejo naklonjenost, čas, potrpljenje, povezanost, posluh, da bodo v sebi lahko izgradili velikega človeka in zadovoljnega moškega, ki nima zamer do žensk, ki so ga celo otroštvo »maltretirale«.

Majhne prepreke postanejo nevarno pomembne

Debate o deležu vpliva dednosti in okolja na posameznikov razvoj niso nikoli povsem dovršene, najverjetneje pa so razlogi globoko prepleteni in komplementarni. Dejstvo je, da je biološka razlika v tem, da dečki zorijo počasneje, so bolj fizično dejavni in počasneje razvijajo kontrolo impulzov. Deklice pogosteje razvijajo govor in posamezne kognitivne funkcije bolj zgodaj kot dečki. Kar se tiče same telesne aktivnosti, so mnoge majhne deklice zelo dejavne, do občutnejših in bolj generaliziranih razlik med spoloma prihaja nekako v obdobju všolanja. /…/

V prvem razredu ima težave z branjem, odrasla oseba, ki ji je zaupan v varstvo in pou��evanje, ne zna prisluhniti njegovemu specifičnemu »glasku«, ga pogosto bolj ali manj jasno izpostavi ali stigmatizira, deček začne sovražiti šolo, njegovo samospoštovanje se niža ... Ko postane najstnik, je odklonilen, težaven, pogosteje kot zadovoljen vrstnik eksperimentira ali se samozdravi z alkoholom, travo, drogo, nevarnostmi, rezanjem /…/

Pogosteje kričimo na dečke

Če učiteljica ne zna, ne more ali zaradi kurikuluma ne sme prisluhniti drugačnosti dečkov, se vse prevečkrat zelo zgodaj pojavi nepremostljiv prepad med učiteljsko avtoriteto in dečkom, ki je v obrambni odcepljenosti od šolskih vsebin. Opazovali so, da učiteljice (in starši) dečke občutneje pogosteje kot deklice disciplinirajo s kričanjem. Odrasli pogosto menijo, da so upravičeni do kričanja, ker so fantki tako ali tako ves čas poredni. /…/

Avtoriteta ni enako avtoritarnost. Iz svojega šolanja in šolanja svojih otrok vemo, kako različno vlogo in pomen si ustvarijo posamezni učitelji v istem razredu. Prav zato je učiteljski poklic tako zahteven, težek, odgovoren in ga ne more dobro opravljati marsikdo, ki je sicer pridobil formalna potrdila. Nedavno mi je mlad fant, ki je med svojim šolanjem naredil kar nekaj sivih las (predvsem) učiteljicam in tudi sam preživel marsikatero težko preizkušnjo, rekel, da ni nikoli nagajal učiteljem, ki jih je spoštoval. Sam je zdaj učitelj. Bravo!

/…/

Samouresničujoče se napovedi

/…/ V 60-ih letih minulega stoletja je harvardski psiholog Robert Rosenthal s sodelavci naredili poskus v razredu. Učiteljem so dejali, da so na podlagi posebnega testiranja odkrili, da bodo nekateri dečki izjemni učenci. Učitelji niso vedeli, da takega testiranja ni bilo in da so bili dečki naključno izbrani. Na koncu leta so ti dečki res dosegali take rezultate! /…/

Doze sramu in tesnobe

Težave za odrasle moške se razvijejo, ker se na čustveni razvoj dečkov nacepi toliko neugodnih vplivov. Šolske okoliščine – tam doživljajo dečke kot divje zveri, ki jih je treba ukrotiti, ukleščeni so sedeči v klopeh, kognitivne zahteve pa so pred njih postavljene tako, da jim pogosto vzbujajo občutke neustreznosti in neuspešnosti – niso okolje, v katerem bi si upali dečki raziskovati svet znanja in sproščeno, celo sočutno sobivati z vrstniki. /…/

Več v ŠR!