Nadarjenost za korporativno delovanje
Rutarjeva lekcija
Ljudje smo nujno vse bolj potrošniki informacij in znanja, zato nekateri avtorji že dlje časa govorijo in dokazujejo, da živimo v družbah znanja in znotraj kognitivnega kapitalizma, kar naj bi pomenilo, da znanje zagotavlja tehnološki in vsakršni napredek družbenega življenja. /…/ Ponujajo se nam tudi vprašanja, kako naprej, kakšno prihodnost želimo, kako uporabiti znanje, da bo prihodnost res taka, kakršno želimo. Ima tako spraševanje kaj skupnega z dogajanji znotraj šolskega polja, v katerem se po definiciji ukvarjamo z znanjem in se srečujemo z znanostjo, obenem pa vzgajamo mlade za prihodnost? Seveda ima.
Lotimo se zadeve iz drugega zornega kota kot navadno. To je zorni kot samih korporacij. V zanimivi knjigi z naslovom Reset: Business and Society in the New Social Landscape (Columbia University Press, 2018) avtorja James Rubin in Barie Carmichael orišeta sodobne strateške načrte korporacij, da bi se znašle v novem družbenem polju, v katerem stojijo tudi šole, v njih pa se usposabljajo novi delavci in potrošniki za delo in življenje v bližnji prihodnosti.
Prva značilnost novih korporativnih strategij je razvijanje in utrjevanje zaupanja pri potrošnikih. Zakaj je to pomembno? Ker je po eni strani zaupanje ljudi do korporacij že nekaj časa pod resnim vprašajem, samo korporativno delovanje pa je predmet ostrih kritik, po drugi strani pa zato, ker jih preprosto potrebujejo in terjajo od njih nove in nove izdelke oziroma storitve, da bi bila njihova življenja še kakovostnejša.
Korporacije naj bi bile tako družbeno odgovorne in moralno neoporečne, empirična dejstva pa vedno znova dokazujejo, da kljub vsemu kopičijo velikanske dobičke na račun delavcev, zato zares dobro živijo elite, številni ljudje pa le umirajo na obroke. Kako torej združiti transparentno delovanje korporacij, njihovo družbeno odgovornost, korporativno etiko in zakon profitabilnosti?
Druga značilnost je tale. Delovanje korporacij je tako obsežno in tako neposredno spreminja družbena polja, da govorimo kar o novih družbenih ekosistemih, v katerih se radikalno spreminja mnenje ljudi o pomenu in vlogi biznisa v njihovih vsakdanjih življenjih, ki bo zaradi strategij korporacij vse bolj naddoločeno s potezami, za katere bodo odgovorni lastniki kapitala, ki jih je zelo malo, saj večina ljudi nima dostopa do kapitala.
Tretja značilnost je globalizacija, za katero je ključen pretok kapitala, ki je nujno pred ljudmi.
Razcep nikakor ni majhen: korporacije so prevelike, da bi padle, obenem pa jim zaupa veliko ljudi. Skrbele naj bi za dobrine in storitve, poraba energije iz fosilnih goriv pa zaradi tega skokovito narašča in prispeva h katastrofalnim podnebnim spremembam. /…/ Potreba po hrani in čisti pitni vodi je vedno večja. Pričakovanja, da bo logika biznisa rešila vse probleme, so nerealna, vendar resnična. Korporacije naj bodo odgovorne, vzklikajo ljudje, zadovoljujejo naj naše potrebe in želje, zvečer naj bi imel vsakdo več, kot ima zjutraj.
A kam naj se vse skupaj širi in do kam naj se povečuje? /…/
Bodo korporacije dokončno prevzele od politikov in držav skrb za obče dobro? Pričakujemo, da bo biznis skrbel za kakovostne izdelke in servisne storitve po razumnih cenah, polno zaposlenost ljudi v zdravem in varnem okolju ter podpiral institucije, ki jih potrebujejo občestva za harmonično delovanje, med njimi pa so tudi vrtci in šole? Naj skrbijo še za družbene vrednote, moralo in etiko, medsebojne odnose in srečo ljudi?
Zapisana vprašanja so resna, aktualna in odgovori nanje bodo imeli daljnosežne družbene posledice. Avtorja knjige zato vztrajata, da morajo korporacije, kakršne poznamo, narediti preobrazbo, da se bo zgodilo nekaj zgodovinsko novega.
Njihovi zastopniki in lastniki naj začnejo razmišljati širše o vrednosti, ki jo ustvarjajo delavci, pravita, da bodo imeli od tega koristi vsi, in sicer potrošniki, lastniki korporacij oziroma delničarji in občestva.
Tu dobi pomen šolanje.
Orisana preobrazba naj bi se zgodila, če se bo naslednja generacija ljudi med drugim naučila …/…/. Terja namreč oblikovanje trga talentiranih ali nadarjenih (market for talent), ki naj bi bil tako močan nosilec sprememb, kot je močan trg dobrin in blaga. Učenje takega vedenja naj bi se začelo že v vrtcih, da ne bo prepozno, nadaljevalo pa v šolah.
Se bo torej šolanje mladih ljudi prilagodilo zapisani ideji? In bodo korporacije, s tem pa tudi občestveno življenje, v imenu kapitala vse bolj vodili nadarjeni ljudje? Nadarjeni za kaj?
Dr. DUŠAN RUTAR
Celoten članek, torej brez manjkajočih delov, lahko preberete v Šolskih razgledih št. 7, stran 7, ki so izšli 30. marca 2018. Seveda je v časopisu še veliko drugega zanimivega branja! Že imate svoj izvod Šolskih razgledov?
