Lahko bi bilo veliko boljše, lahko tudi slabše
Iz davnega Popotnika se lahko še vedno marsikaj naučimo
/…/ Še vedno drži, da v tej državi premoremo dobre šole na vseh ravneh, a vendar, to je povsem moje mnenje, se mi zdi, da se prav vrh te izobraževalne piramide, torej visoko šolstvo, vse bolj uklanja tržnim pritiskom in da se je tudi nekoč tako zelo težko pričakovana bolonjska študijska reforma (vsaj pri nas) izrodila v ponesrečeno zamisel o hitrejši poti do diplome. Škoda, da je bil pred leti iz nerazumljivih razlogov odpravljen Center za razvoj univerze, ki bi bil zdaj zelo potreben. Ob naraščajočem številu univerz in njihovih približkov, ob vse manjši (samo)kritičnosti visokošolskih učiteljev in študentov do temeljnih vprašanj), se morda navzven zdi, da je vse v najlepšem redu, a dejansko bi lahko bilo veliko, veliko boljše. Seveda pa bi bilo lahko tudi slabše. Tudi to je nekakšna tolažba.
/…/ V preteklih tednih smo bili vsi zasuti s pozivi, naj se odločimo, katere vire informacij želimo ohraniti še naprej. To vsaj navidezno mehčanje dozdajšnje agresivnosti pritiska brezštevilnih, ki se skušajo prisesati na našo elektronsko pošto, naš FB profil itd., nam je pravzaprav razkrilo, kako zelo smo že zmanipulirani. In, žal, tako iskreno mislim, poneumljeni.
»Nobenega smisla nima kupovati dnevnikov ali revij, saj lahko vse zastonj preberem na spletu,« mi je nedavno dejal mladi mož, ki sem ga (naivno?) vprašala o virih njegove obveščenosti. Hotela sem mu odvrniti, da nobeno pošteno delo ne more biti zastonj (ostalo pa plačamo drugače), a sem se raje ugriznila v jezik. Sem si pa ob tem srčno zaželela, da bi vsi tisti, ki učijo in vzgajajo otroke, ki si še niso do konca zacementirali svojih prepričanj, tem kdaj povedali tudi kaj o tem, kako nastajajo informacije. In da se je včasih morda vredno potruditi, da prideš do dobrih, ki ti srce hkrati napolnijo z lepoto in upanjem. Vsega tega instant informacije in predvsem ponaredki ne premorejo. Ti puščajo na koncu, ko jih dojameš, samo še svinčeno težo v glavi in srcu.
Nenaključno se v tej kolumni želim spomniti še več kot stoletne tradicije učiteljskega tiska na Slovenskem. O njegovi kakovosti se zlahka prepriča vsak, ki si najde čas za obisk Šolskega muzeja v Ljubljani. Meni je še posebno pri srcu Popotnik, pedagoški list, ki ga je v letih pred drugo svetovno vojno izdajalo Jugoslovansko učiteljsko združenje, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani. V njem je namreč veliko objavljal tudi moj dedek Julij Kontler, osnovnošolski učitelj in ravnatelj. Izjemna širina revije Popotnik, kar je sicer odlika vseh učiteljskih revij, mu je omogočila, da je v njej razkril tako svoj pedagoški talent kot umetniško žilico, meni pa to zelo pomaga, ko v zadnjih letih raziskujem njegovo zanimivo življenje.
Naj kakovost Popotnika, predhodnika Prosvetnega delavca in Šolskih razgledov, ilustriram z izborom naslovov člankov v naključno izbranem letniku 1933/34: Dnevno časopisje – učno sredstvo v narodni šoli. Kulturni pomen pedagogike. Mirovna vzgoja v šoli. Raziskava čuta mladine za narodno pesem. Duh nove vzgoje v Nemčiji. Poljski učiteljski kandidati brez služb. Pismeni pouk v Kanadi. Učiteljski raj v Ameriki. Šolska reforma na Japonskem. Vpliv ruske srednje šole na angleško. Informativni tečaj o novinarstvu za učitelje. Kako hitro čitajo učenci 3. razreda. Socialni odnosi in šolski napredek. Zdravje srednješolskih učiteljev. Znižanje števila učnih ur. Šola in srčna kultura. Učiteljska osebnost ...
A to je samo drobec naslovov iz omenjenega letnika Popotnika. Mene je v njem predvsem impresioniralo, kako veliko prispevkov je imel o dogajanju v šolstvu drugod po svetu in koliko so se avtorji v njem ukvarjali tudi z vzgojnim poslanstvom šole in z utrjevanjem samozavesti učiteljev. Vse to so v mejah možnosti (ob vse slabšem financiranju, vse manjšem krogu sodelavcev in rednih bralcev) opravljali tudi Popotnikovi nasledniki. Sama sem trdno prepričana, da so vse to dobrine, ki bi zelo prav prišle tudi v današnjem času. A je že tako, da se vrednosti nečesa po navadi zares zavemo, ko tistega nimamo več. /…/
JASNA KONTLER SALAMON
Celoten članek, torej brez manjkajočih delov, lahko preberete v Šolskih razgledih št. 12, stran 2, ki so izšli 15. junija 2018. Seveda je v časopisu še veliko drugega zanimivega branja!
