Vsak dan nova dogodivščina

študij v tujini

Marca pred tremi leti smo imeli na naši šoli predavanje skupine Hakes. Šele nekako proti koncu so me pritegnile besede "nova spoznanstva, nove kulture, študij v angleščini, Bachelor of Architectural Technology and Construction Management". Po eni strani se mi je ideja zdela super, kot nekakšen test samega sebe, ali sem sposoben živeti sam, tako daleč, začeti vse na novo. Ker sem želel vedeti več, sem se odločil za osebni sestanek, na katerem bi se seznanil z vsemi pogoji, dolžnostmi in seveda "beneficijami". Čez nekaj mesecev je bila matura za mano in treba se je bilo odločiti, kam naprej na šolanje.

Kaj mi je pomagalo pri izboru? Vedel sem, da sem v Sloveniji še vedno lahko sprejet in da se lahko vrnem, četudi mi v tujini spodleti. Če nič drugega, si pridobim vsaj dobro življenjsko izkušnjo. Po naravi sem bolj pustolovski in rad izkušam nove stvari, zato so me besede "study in English, Danish culture, international community ..." še toliko bolj privlačile. Izbor je bil samoumeven: destinacija Danska. Zaradi svoje odločitve sem žrtvoval poletne počitnice in maturantski izlet. Namesto tega sem delal, tako da sem zaslužil za karto in prve tedne bivanja. Na tuje sem se namreč odpravil brez štipendije.

Zadnji nasmeh objokani mami

Ko je prišel dan odhoda, začuda nisem čutil nobene žalosti ali strahu. Še zadnji pozdrav na železniški postaji, zadnji nasmeh objokani materi in vlak je odpeljal. Pot je bila dolga, saj takrat še nisem bil vajen tako dolge poti. Po 23 urah je vlak prispel v Aarhus, Danska. Edino, kar mi je zdaj še ostalo, je listič papirja v mojem žepu, na katerem je bil napisan naslov stanovanja. Zakričim "Taxi!" in že se pripelje velik črn mercedes, iz njega pa izstopi visok in suh Somalijec. Hitro prime za prtljago, saj noče izgubiti stranke. Ko sedem v avto, mi reče "Hvor skal du hen?" Začudeno ga pogledam in vprašam, če zna angleško. "Nej, jeg kan ikke, kun dansk". Naenkrat se mi je zazdelo, da to ne bo tako preprosto, kot je zgledalo na power pointu v šoli. Zdelo se mi je, da bo najlaže, da mu pokažem naslov in se prepustim njegovi vožnji. Ko sem končno prispel v svoje novo stanovanje v študentskem naselju, mi je bilo nekako laže. Kmalu zatem pa sem ugotovil, da veliko študentov pride šele čez par tednov. To je pomenilo, da bom moral sam najti trgovine, urediti dovoljenje za bivanje in druge papirje. Vendar pa ni bilo vse tako težko. Skoraj vsi Danci znajo angleško, le nekoliko jih je sram spregovoriti v tujem jeziku. So tudi zelo prijazni in radi pomagajo tujcem. Tako sem kmalu korak za korakom začel spoznavati mesto, si ustvarjati nova poznanstva, začela se je šola.

Spodbujajo nas, da smo samostojni in izvirni

Tako so tekli meseci, letni časi, leta. V tem času sem veliko potoval po Evropi, saj sem vedno, ko je bila priložnost, poprijel za študentsko delo. Česar nisem zapravil za stanarino in hrano, sem prihranil za potovanja. Končal sem tudi visoko šolo in se prepisal na bachelor programme. Zdaj sem v šestem semestru od sedmih, v katerem opravljam prakso v pravem podjetju. Celotno izobraževanje poteka popolnoma drugače kot v Sloveniji. Delo poteka v skupinah, zaželeno je, da je vsak od štirih članov skupine iz druge države. Tako najlaže spoznaš drugo kulturo in vidiš, kako razmišljajo drugi, hkrati pa tudi piliš svoje komunikacijske sposobnosti. Projekt, ki ga dobimo, je iz vsakdanjega življenja in postavljen v realen čas, kolikor pač traja semester. Pisni izpiti ne obstajajo, kar pa ne pomeni, da lahko vse vzameš "na easy". Med celotnim semestrom imaš prezentacije projekta v časovnih sklopih. Ko se konča prva faza, imaš ustno prezentacijo. Na koncu semestra se v bistvu vse ponovi, le da imaš še vprašanja od učiteljev. Oceno dobiš na podlagi dejavnosti v razredu in kakovosti dela. Profesorji, ki jih kličeš kar po imenu, so mentorji, ki samo predstavijo, kaj želijo od tebe, pozneje pa imaš z njimi samo konzultacije. To pomeni, da imaš popolnoma prosto pot do ustvarjanja, profesor ni nezmotljiv in je celo vesel, če lahko najdeš kakšen drug način, ki te bo privedel do dobrega rezultata. Spodbujajo nas, da razmišljamo inovativno in da smo izvirni.

Študij v tujini mi je dal nova spoznanstva in mi odprl oči na več področjih. Ko enkrat vidiš, kako razmišljajo drugi in kako sprejemajo tebe kot tujca, lahko šele rečeš, da poznaš zgodbo z obeh strani. Spoznal sem ljudi z različnimi ozadji, od zelo znanih, premožnih pa tudi do tistih, ki so prišli sem na svojo pest. Zaveš se, da ima vsak svojo zgodbo in da se lahko veliko naučiš od njih, če si le pripravljen poslušati. Ker sem zelo komunikativen, sem pridobil veliko prijateljev, s katerimi skupaj potujemo. Čeprav so nekateri prišli samo na izmenjavo, smo še vedno v stikih, vabijo na obisk v Avstralijo, na Kitajsko, v Afriko ... Kadar sem imel priložnost, sem tudi sam povabil prijatelje na obisk v Slovenijo. Nekateri so nas zamenjali za Slovaško, drugi so mislili, da smo država tretjega sveta, si predstavljali, da Slovenija ničesar ne ponuja … Po obisku je bil prav vsak navdušen nad našo državico. Nekateri so se celo odločili, da jo obiščejo ponovno in to celo na lastno pest.

Sporazumevam se v desetih jezikih

Odkril sem tudi svoj nov "hobi". V srednji šoli sem se učil seveda angleško in francosko. Na žalost pa nikoli nisem uresničil želje, da bi se lahko učil rusko. Dokler nisem spoznal, da je tukaj veliko Latvijcev, Litvancev, Estoncev, ki govorijo rusko in seveda Rusov, sem si mislil, da to ne bo mogoče. Nemogoče pa je postalo mogoče, čez dva meseca sem že tekoče bral, pisal in govoril. To me je opogumilo, da se preskusim še v drugih jezikih in vesel sem, da mi je uspelo. S pomočjo prijateljev sem se naučil že deset jezikov. Seveda vseh ne govorim tekoče, saj nikoli nisem imel lekcij, vendar mi sporazumevanje ne dela težav. Po zaslugi študija v tujini sem postal popolnoma neodvisen in samostojen, zaupam vase, da lahko dosežem vse, kar si želim, če se le dovolj potrudim.

Nekakšnih planov za dolgoročno prihodnost nimam, saj sem spoznal, da se vedno odpre kakšna nova priložnost, ki me lahko odvede z začrtane poti. Februarja prihodnje leto bom končal šolo in imel diplomo. Nameravam opraviti še magisterij ob delu. Dobil sem namreč že pravo službo, in sicer kot dizajner velikih sejmov, hiš, blokov, mostov … Mogoče bom celo počakal kašno leto ali dve z nadaljnjim študijem in čas izrabil za potovanja. Evropo imam že skoraj prečrtano na zemljevidu, tako da se spogledujem z ostalimi kontinenti. Kot vidite, je veliko možnosti in vsaka po svoje je zelo mamljiva. Tako je, če si izbereš študij v tujini. Vsak dan je nova dogodivščina.

MARK TRUDEN