Nam grozijo tožbe?

UČITELJ SPRAŠUJE

Osnovnošolski učitelj je predsednik sveta šole, katerega član je tudi oče učenca, ki je po izobrazbi pravnik. Ko so na seji obravnavali vzgojni načrt - tega še snujejo -, je omenjeni oče zbrane opozoril, da lahko šola računa na tožbe, če bo uresničevala ukrepe, ki jih bo zajemal vzgojni načrt in ti ne bodo opredeljeni tudi s podzakonskimi akti. Učitelja zanima, ali res lahko pričakuje tovrstne zaplete. Odgovor smo poiskali na Ministrstvu za šolstvo in šport in v odvetniški pisarni. Za mnenje smo poprosili tudi osnovnošolskega ravnatelja.

Mojca Škrinjar, direktorica direktorata za vrtce in osnovno šolstvo

Ministrstvo za šolstvo in šport

Osnovnošolsko izobraževanje je urejeno z Zakonom o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06-UPB3 in 102/07 - v nadaljevanju: ZOsn). Ker so se v praksi pogosto postavljala vprašanja o uporabi določil upravnega postopka v zadevah, ki se nanašajo na odločanje o pravicah in dolžnostih učencev, je bilo s spremembami in dopolnitvami Zakona o osnovni šoli iz leta 2007 (Uradni list RS, št. 102/07) na novo dodano poglavje IV. A - »Odločanje o pravicah in dolžnostih učencev«, novo pa je tudi poglavje IV. B - »Vzgojno delovanje šole«.

Z novelo iz leta 2007 je torej dodano novo poglavje, ki se nanaša na vzgojno delovanje šole. Zakon v tem sklopu opredeljuje vzgojno delovanje šole in navaja pravne akte, v katerih so določena pravila v zvezi vzgojnim delovanjem šole. Slednje je po 60. č členu ZOsn strokovno delo, ki se ga izpeljuje skladno s pravili stroke ter skladno s tem zakonom in s predpisi ter akti šole, izdanimi na njegovi podlagi. Učenec in njegovi starši lahko pisno podajo ugovor razredniku, šolski svetovalni službi ali ravnatelju glede vzgojnega delovanja šole. Če učenec ali starši v 30 dneh ne dobijo pisnega odgovora ali če z njim niso zadovoljni, lahko dajo pobudo za inpekcijski pregled.

Šole načrtujejo svoje vzgojno delo z vzgojnim načrtom (60. d člen ZOsn). Z njim določijo, na kakšne načine bodo dosegle in uresničevale cilje in vrednote iz 2. člena zakona ter ob tem upoštevale potrebe in interese učencev ter posebnosti širšega okolja. Vzgojni načrt vsebuje vzgojne dejavnosti in oblike vzajemnega sodelovanja s starši in njihovo vpenjanje v uresničevanje vzgojnega načrta. Pri pripravi tega sodelujejo strokovni delavci šole ter učenci in starši. Vzgojni načrt sprejme svet šole na ravnateljev predlog v roku in po postopku, kot je določen za letni delovni načrt.

Šola v pravilih šolskega reda na podlagi vzgojnega načrta natančneje opredeli dolžnosti in odgovornosti učencev, načine zagotavljanja varnosti, pravila obnašanja in ravnanja, določi vzgojne ukrepe za posamezne kršitve, organiziranost učencev, opravičevanje odsotnosti in sodelovanje pri zagotavljanju zdravstvenega varstva učencev. Tudi pravila šolskega reda nastanejo ob sodelovanju strokovnih delavcev šole, učencev in staršev. Sprejme jih svet šole na predlog ravnatelja, ki mora pred tem pridobiti mnenje učiteljskega zbora in sveta staršev.

Vzgojne ukrepe izpeljemo, kadar učenec krši svoje dolžnosti, določene z zakonom ter drugimi predpisi in akti šole. ZOsn izrecno določa, da z vzgojnimi ukrepi ni mogoče omejiti pravic učencev, opredeljenih v posameznih členih zakona o osnovni šoli (od 5. do 13. člena in od 50. do 57. člena ZOsn).

Učencu lahko izrečemo vzgojni opomin, kadar krši dolžnosti in odgovornosti, določene z zakonom, drugimi predpisi in akti šole, in ko vzgojne dejavnosti ali vzgojni ukrepi ob predhodnih kršitvah niso dosegli namena. Izrekanje vzgojnih opominov v osnovni šoli določa Pravilnik o vzgojnih opominih v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 76/08). Pravilnik se bo začelo uporabljati s 1. septembrom 2009. Do navedenega datuma se uporablja Pravilnik o pravicah in dolžnostih učencev v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 75/05 ...

Tadeja Mrhar, univ. dipl. prav.

Odvetniška pisarna Avbreht, Zajc & partnerji

V Sloveniji morajo biti hierarhično nižji pravni akti usklajeni s hierarhično višjimi pravnimi akti. To pomeni, da morajo biti zakoni v skladu z Ustavo, podzakonski akti pa v skladu z zakoni. Akti, s katerimi se odloča o pravicah in obveznostih učencev (denimo opomin), morajo biti skladni z zakoni in podzakonskimi akti.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Ur. l. RS, št. 102/2007) določa, da Pravilnik o pravicah in dolžnostih učencev v osnovni šoli (Ur. l. RS, št. 75/2004) šole uporabljajo do uveljavitve vzgojnega načrta.

Vzgojni načrt, ki ga oblikuje posamezna šola sama, je podlaga za opomin ali drugi vzgojni ukrep. Ker mora biti tak vzgojni ukrep izdan na podlagi vzgojnega načrta in skladen s pravilniki in drugimi podzakonskimi akti, mora biti tudi vzgojni načrt usklajen s podzakonskimi akti. Učenca namreč ni mogoče kaznovati za kršitev, ki ni z zakonom oziroma s pravilnikom opredeljena kot kršitev. Posamezna šola ne more v vzgojnem načrtu določiti več pravic ali obveznosti, kot jih določa podzakonski predpis. Tako ravnanje bi namreč šolskim organom omogočalo ravnati samovoljno, s tem pa bi ogrozilo pravno varnost ter učencu onemogočilo učinkovito uveljavljati in varovati svoje pravice in obveznosti. A šola lahko skladno s svojo tradicijo in posebnostmi okolja opredeli izhodišča vzgojnega načrta, cilje, ki jim bo sledila, načela, vrednote, obliko in način izpeljevanja ukrepov itd. Pri oblikovanju vzgojnega načrta lahko sodelujejo tudi starši, učenci in strokovni delavci, saj to zagotavlja, da bo bolje sprejet ter da bo imela šola več možnosti, da ga bo učinkovito uresničevala. A pri tem ukrepi, ki jih določi vzgojni načrt, ne smejo biti v nasprotju s pravilniki in drugimi podzakonskimi predpisi.

Oton Račečič, ravnatelj

Predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva

Vzgojni ukrepi v vzgojnem načrtu so ukrepi, ki se vsebinsko razlikujejo od zdajšnjih vzgojnih ukrepov, pri katerih je bila določena težavnostna lestvica ukrepov, pot za določanje ukrepov, roki - te je nov zakon o osnovni šoli opredelil kot vzgojne opomine.

Šole naj bi vzgojne ukrepe v vzgojnem načrtu naravnale tako, da bi vse vzgojne dejavnosti potekale po predhodnem dogovoru s starši, ki naj bi se z njimi strinjali. Pravila naj bi bila jasna in takšne narave, da bi jih razumel predvsem otrok in zanje ne bi bil potreben upravni postopek. Tovrstni vzgojni ukrepi so predvsem opravičilo, povrnitev povzročene škode, soočenje med vpletenimi, pogovor s starši, ukinitev neobveznih ugodnosti učencem in podobno.