Deluje!

Jaz, Glasser in teorija izbire

Zadnji marčevski konec tedna sem preživela na Bledu na seminarju Glasserjeva kakovostna šola na Slovenskem. Vtisi prvega dne so se skupaj z utrujenostjo strnili v misel o neskončnem trajanju procesov, ki sem jih začela spoznavati pred petintridesetimi leti in jih ljudje odkrivajo ponovno ali še vedno, marsikdo pa jih sploh še pozna ne. Ob opazovanju izvajalcev, tako odraslih kot otrok, in sodelovanju v nekaterih delavnicah je bistvo začelo delovati. Misel je dala misel, beseda besedo, in v dnevu po seminarju so se začele utrinjati in uresničevati ideje, nad katerimi sem navdušena, ker delujejo!

Če bi šolski sistem upošteval najpreprostejše človekove potrebe, sposobnosti in vrednote, bi z njegovo pomočjo ljudje ostali ali postali bolj zdravi, pozitivno usmerjeni in uspešni. Naučili bi se ustvarjati v svoje dobro in v dobro drugih, torej sodelovati. To bi pregnalo ali vsaj omililo revščino in omogočilo več dela in z delom več zaslužka. Več denarja bi lahko namenili učenju in razvoju, saj bi ga veliko manj potrebovali za odpravljanje zasvojenosti ter raznih drugih anomalij, motenj in bolezni.

Prazne besede ne napolnijo lonca

Človeško bistvo kljub čedalje bolj zapletenemu, nenaravnemu načinu življenja ostaja preprosto človeško. Načela zdravega, uspešnega in srečnega življenja so preprosta. Ko jih ozavestimo, lahko dojamemo bistvo vsakoletnih novoletnih želja, ki si jih izrekamo v vseh okoljih, sredinah in mrežah. Prazne besede ne napolnijo lonca (moj pregovor). Ko imam jaz poln lonec, želim, da imaš polnega tudi ti. Če lonec polniva skupaj, bo poln prej. In če imava in se naučiva uporabljati vsak svojo žlico, bova oba sita, zadovoljna in srečna. Tako misli prek besed prehajajo v dejanja in življenje ostane vredno človeka.

Moja filozofija kritike se nanaša na upoštevanje dejstev in večno iskanje možnosti in načinov reševanja nesporazumov in problemov. Četudi različno dojemamo razne pojme, dejstva ostajajo takšna, kakršna pač so. Tema je tema, čeprav se ob njej nekdo počuti razsvetljenega, drugi zaspanega. Svetloba je pač svetla, čeprav je nekdo slep in je ne vidi, drugi pa zagrne čez okno najtemnejše zavese. Ljudje potrebujemo in ljubimo različne stvari. V življenju vsakogar seveda šteje tisto, kar je pomembno zanj. Lahko so dejstva, lahko način doživljanja, čustva, ki ga spremljajo ali razumsko umeščanje in pospravljanje v predale. Kako pri tem pomagata (ali pa ne) Aristotel in Kant? Lagati ali ne, to je zdaj vprašanje. Moralna dilema, načelo praktičnosti ali teorija izbire? Po mojem gre za prehajanje ali obiskovanje med svetovi. Svojega si urejam tako, da se v svoji koži počutim dobro in si vsako jutro z mirno vestjo zrem v ogledalo. Ko pridem v tvoj svet, nimam pravice skakljati po njem, kot da sem doma, niti ga preurejati, če mi kaj ni všeč. Lahko sicer povem svoje mnenje, čeprav je včasih bolj pošteno, če ga zadržim zase. Kot sem sama gospodar svojega sveta, si ti gospodar svojega, saj imava enake pravice. Vsakdo sam odloča o svojih izbirah. Lahko spreminja samo sebe. Kar drži za oba! Le tako lahko vsakdo ohrani svoje človeško dostojanstvo. Le z njegovo pomočjo lahko dostojno premagujemo življenjske izzive. Kljub različnosti ali prav zaradi nje. Smo kakor potoki, reke, jezera in morja – voda. Ker potrebujemo različne stvari, potrebujemo in ustvarjamo različne poti. Pri premagovanju poti izražamo in razvijamo različne sposobnosti, spretnosti, znanje, želje, interese in kondicijo. Ne moremo in ne želimo vsi početi isto, enako, biti prvi ali zadnji. Zato je prav, da hodimo po svojih zmožnostih, da spodbujamo in smo spodbujani brez povzročanja škode komur koli, saj le tako lahko zaupamo. In zaupanje je ključno za občutek varnosti, sprejetosti in pripadnosti. In krog je sklenjen.

Kljub enakosti različni

Kaj se zgodi, ko se odločim, da v svoj svet sprejmem (ponotranjim) teorijo izbire?

Ugotovim in dopustim, da smo ljudje kljub enakosti različni; da smo skozi stališče pomembnosti in vrednot svojih svetov v svojem življenju sposobni zadovoljiti raznovrstne osnovne in drugotne potrebe. Prav tako ugotovim in dopustim, da smo socialna bitja, sposobna sodelovanja; da človeško dostojanstvo omogoča samospoštovanje in spoštovanje ter obratno; da smo se sposobni vesti in delovati odgovorno ne glede na to, kako odgovorno se vedejo drugi; da imamo v vseh življenjskih situacijah možnost izbirati načine, vedenja, dejanja za uresničitev zastavljenih ciljev in tudi, kadar ne moremo vplivati na okoliščine in jih nočemo ali ne želimo sprejeti, lahko izbiramo svoje odzive.

Kaj mi je bilo s seminarjem podarjeno?

To pa preberite v ŠR!

TATJANA FURJAN