Samo tiho bodi

Homoseksualnost in šola

»Lahko bi rekel, da so dijaki zelo nesramni, vendar so učitelji lahko še hujši. Dostikrat sem slišal nestrpne pripombe iz ust učiteljev, ki niso bile usmerjene samo proti gejem, marveč proti vsem oblikam drugačnosti.« Tega ni izrekel jezen dijak ali razočaran starš, temveč srednješolski učitelj. Sodeloval je namreč v raziskavi Oprostite, gospa učiteljica, ste lezbijka?, ki sta jo pod okriljem društva Legebitra izpeljali Jasna Magić in Ana Janjevak. Želeli sta namreč ugotoviti, kakšen je položaj strokovnih delavcev – gejev, lezbijk in biseksualcev – v vzgoji in izobraževanju.

Na spletno povabilo k sodelovanju v raziskavi se je odzvalo 123 strokovnih delavcev od vrtca (teh je bilo zelo malo) do univerze. Ali so tudi na delovnem mestu lahko takšni, kakršni v resnici so? Težko. Približno polovica jih na delovnem mestu povsem skriva svojo spolno usmerjenost. Pravijo, da zato, ker se bojijo, da bi jih vodstvo, sodelavci in učenci šikanirali. Njihov strah ni neupravičen, saj raziskave odkrivajo, da je vzgoja in izobraževanje eno od področij, kjer je največ mobinga nad zaposlenimi. Nekateri spolno usmerjenost skrivajo, ker jih pogovori v zbornici, ki se sučejo tudi okrog homoseksualnosti, prepričajo, da se ni varno razkriti. Ko so v raziskavi ocenjevali šolsko okolje, jih je le 3,3 odstotka odgovorilo, da je to vključujoče, več kot dve tretjini, da je strpno, in petina, da je negativno, torej neprijazno in žaljivo. A pri tem tudi strpno ne pomeni nekaj dobrega, marveč le to, da jih sodelavci sicer sprejemajo, toda le, če o tej temi molčijo. Skratka, 80 odstotkov vprašanih slabo ocenjuje šolsko okolje. To je zaskrbljujoče, saj naj bi se mladi v šoli naučili strpno sobivati z različnimi, strokovni delavci pa naj bi jim bili pri tem tudi zgled.

Kar v dnevno sobo

Nekateri istospolno usmerjeni ali biseksualni strokovni delavci skrivajo svojo spolno usmerjenost tudi zaradi strahu pred pritiski staršev. Kolikšno moč imajo ti, je pred časom izkusil dr. Roman Kuhar z Mirovnega inštituta, ki je pogovor o tipih družin izpeljal kar v dnevni sobi namesto v učilnici. V šolo je prišel na povabilo učiteljice, ki je njegovo predavanje pregledala in odobrila. Ko pa so o tem izvedeli starši, se je oče učenke pritožil in zagrozil, da bo hčer odstranil iz razreda. Učiteljica se je prestrašila in dogodek odpovedala. Ko je o tem slišala mati drugega učenca, je predavanje pripravila doma – udeležilo se ga je 27 otrok in staršev.

A vsi sodelujoči strokovni delavci ne skrivajo svoje spolne usmerjenosti zaradi strahu. Nekaj jih meni, da je to pač zasebna stvar. Toda v zbornici je pogosto slišati pogovore o zasebnih stvareh, o preživljanju prostega časa … Neka učiteljica je, denimo, odgovorila, da se ne bo mogla več dolgo skrivati, saj jo sprašujejo, kaj počne za konec tedna, s kom živi …

Nerazkritih gejev in lezbijk ne moremo obsojati, saj niso zaščiteni – kot poudarjajo. Zakonodaja jim sicer omogoča poiskati pravico, a zelo malo se jih pritoži, odloči za tožbo. Tudi če bi se, bi stigma ostala. Oni pa morajo delati in preživeti v svojem okolju. Po besedah Jasne Magić zakonodaja, žal, ne zagotavlja premikov v glavah.

Učitelji poudarjajo, da je pri vsem tem zelo pomembna podpora nadrejenih. A hkrati razkrivajo, da je ta pogosto lažna, saj denimo slišijo: »V redu je, če si lezbijka, samo ne govori o tem.«

Najhuje je v srednjih šolah

Kakšne pa so izkušnje razkritih strokovnih delavcev? Ti so se razkrili zato, ker niso želeli skrivati zasebnega življenja. Nasilje zaradi spolne usmerjenosti je vsaj enkrat doživelo 43 odstotkov gejev in 35 odstotkov lezbijk. Pri tem je šlo predvsem za psihično nasilje, denimo, šale in zmerljivke. Večina žrtev se ni odzvala. Drugi pa so se skušali o tem pogovoriti. Zanimivo je, da je največ nasilja v srednjih šolah, saj ga je tam doživelo 64 odstotkov istospolno usmerjenih strokovnih delavcev. Torej je to najnevarnejše delovno okolje za homoseksualce. Tudi razkritih je tam manj – le 43 odstotkov. Največ razkritih pa je med zaposlenimi na univerzi.

Kaj torej storiti, da bo prišlo tudi do premikov v glavah? … Poglejte v ŠR! … (Mojca Zupan)