Igraje v pis(a)ni svet

Opismenjevanje

Branje knjig otrokom ustvarja toplino in krepi čustvene vezi v družini. Poleg tega dobro in pomirjevalno vpliva tudi na starše, saj skupaj z otroki uživajo in vstopajo v domišljijske svetove. Branje je osnova dobre pismenosti, za katero je pomembno dobro poznavanje maternega jezika. Z branjem otrok spoznava knjižni jezik, nove besede, ki se v domačem okolju ne uporabljajo, spoznava svet, naravo, druge kulture ... Branje majhnemu otroku ni samo branje. Je tudi pripovedovanje ob ilustracijah v knjigi, razlaganje novih besed, pogovor o prebranem, vključevanje otrokovih lastnih izkušenj ter raznih obbralnih dejavnosti (risanje, gibanje, igranje z lutkami oz. igračami).

Kaj piše na hiši

Raziskave (Grginič, 2005) so pokazale, da branje doma t. i. »družinsko branje« v predšolskem obdobju vpliva na lažji prehod iz vrtca v šolo, razvija se dvosmerna komunikacija z izmenjavo informacij med domom in vrtcem ter vrtcem in šolo. Starši, ki doma berejo z otroki, aktivneje posegajo v otrokovo spontano izražanje zanimanja za pismenost ter otroke pogosteje vključujejo v pismene dogodke v vsakodnevnem življenju. Otroci v tako spodbudnem okolju zelo kmalu odkrivajo tisk v bližnji okolici. S skupnim obiskom trgovine prepoznavajo napise na znanih izdelkih, prepoznavajo napise v prometu, na cesti, na stavbah (pošta, kino), »berejo« napise na oblačilih (znani junaki), obutvi, embalaži. S skupnim branjem receptov in pripravo preprostih jedi komunicirajo s starši in pripovedujejo o postopkih. Otroci, ki s starši pogosteje obiščejo knjižnico, znajo samostojno pregledati knjige in si po svojih merilih izbrati knjige, ki so jim všeč. Take knjige raje berejo in jih intenzivneje doživljajo.

Otrokom moramo že zelo zgodaj dati veliko priložnosti za raznoliko branje. Ni dovolj samo stik z napisi, različnimi znaki, piktogrami in črkami, pač pa tudi z izrekanjem pesmic, z učenjem rim in glasov. V predšolskem obdobju morajo odrasli spodbujati fonološko zavedanje ter z različnimi materiali in pripomočki spodbujati razvoj grafomotoričnih spretnosti.

Otroci, stari tri in štiri leta, so že sposobni natančno opazovati risbo ali sliko in o njej pripovedovati, razločevati enake začetke in dolžino besed, spremljati ritmična besedila z gibanjem, prepoznavati znane napise in piktograme. Poudariti je treba, da otrok v tej starosti ne poučujemo napisov (npr. na izdelkih, na stavbah), ampak jim pustimo, da sami opazujejo in si zapomnijo napis kot celoto. Naloga staršev in vzgojiteljev je, da intenzivneje razvijajo govorni razvoj (sprašujejo, kakšna je škatla, kaj je narisano, s kakšnimi barvami, kaj je zgoraj … in nikakor ne, kaj je napisano na njej).

Otrokom med tretjim in četrtim letom starosti je treba intenzivneje pripovedovati, opisovati zgodbice, izrekati ritmična besedila ter jih spremljati z gibanjem, spodbujati besedne igre, simbolno igro ter igre s pravili. Kratke ritmične pesmi dajejo veliko možnosti za skupno doživljanje ritma, iskanja rim in zanimivih besed. Izštevanke same po sebi vabijo k igranju, besednim izmišljarijam, novim rimam in petju. Otrok želi izštevanke in prstne igre pogosteje ponavljati, saj mu pomenijo prijetno druženje z odraslimi.

Otroci v drugem starostnem obdobju razvijajo tudi nekatere grafomotorične spretnosti: orientirajo se na listu (zgoraj, spodaj, prepoznavajo pojma levo in desno), razvijajo spretnost risanja ravnih (navpičnih, vodoravnih in poševnih) in krožnih (loki, polkrogi, valovite črte, krogi) črt na večjem formatu, razvijajo motoriko rok in prstov z valjanjem, stiskanjem, gnetenjem, strižejo s škarjami in oblikujejo iz papirja ter seveda prosto čečkajo, rišejo, slikajo in barvajo.

Tudi nakupovalni seznam

V starostnem obdobju pet do šest let otroci nadaljujejo z dejavnostmi drugega starostnega obdobja. Dodamo jim še vaje fonološkega zavedanja. To pomeni, da se intenzivneje srečujejo s črkami. Nikakor pa to ne pomeni, da jih učimo posamezne črke ter jih pišemo v vrste. Pomembno je, da vrstnik vrstniku pripoveduje o prvem glasu, prvem zlogu, mu zloguje besedo s ploskanjem. Vrstnik vrstniku izbere sličico in jo opisuje, seveda vse ob igri. Otroci, ki so že osvojili stopnjo zavedanja in prepoznavanja posameznih (prvih) glasov, pri igri sodelujejo, drugi pasivno poslušajo. Če ne slišijo glasov letos, jih bodo v naslednjem letu. Pomembneje je, da sodelujejo v igri in pridobivajo željo po takih dejavnostih. Igra ne sme biti vsiljena, ampak naj izhaja iz želja in potreb otrok. Naloga vzgojiteljev in staršev je, da v otroku spodbujajo radovednost za take dejavnosti.

V tem obdobju lahko nastajajo preprosti nakupovalni seznami (iz reklam strižejo znane izdelke, o njih pripovedujejo in jih lepijo), abecedna knjiga s sličicami, ki se začenjajo na izbran glas, lutkovne predstave, ki jih sestavijo otroci sami ...

Tako otroci v zadnjem letu pred vstopom v šolo s celostnim pristopom sistematično spoznavajo glasove (in prek njih črke), bogatijo svoje besedno izražanje ter z raznolikimi dejavnostmi urijo predpisalne spretnosti.

Več v ŠR!

Mag. ANDREJA BURGER MUHIČ, prof. RP