Tresla se je gora …

Posodobljeni učni načrti za osnovno šolo

Dnevno časopisje so že maja letos polnili udarni naslovi »Na zavodu navdušeni, v šolah zaskrbljeni« in podnaslovi »Strokovnjaki Zavoda RS za šolstvo: Na kvantiteti prenova učnih načrtov ne bo vidna, pač pa bo znanje učencev bolj kakovostno«. Na zavodu tudi razlagajo, da so spremembe bolj kvalitativne kot kvantitativne in bolj kot vsebino zadevajo učni proces. Kot pomembno novost navajajo nova didaktična priporočila, s katerimi želijo posodobiti poučevanje. Kaj pokaže primerjava med starim in posodobljenim učnim načrtom za angleščino, ki je moje področje?

Stara didaktična priporočila (učni načrt, 2004, str. 17) – 4., 5. razred

• Ob novi snovi učenci najprej veliko poslušajo in razvijajo sposobnosti razumevanja. Povezujejo jo s tem, kar že znajo in se nanjo nebesedno odzivajo. Še posebej pomemben je nebesedni odziv (v angl. tudi Total Physical Response). V učenje vključujemo vse čute, ne le vida in sluha.
• Upoštevamo tudi morebitno predznanje učencev in pouk notranje diferenciramo tako, da učenci, ki so že opravili manj zahtevne naloge (npr. prepoznavanja; razumevanja) delajo zahtevnejše (npr. poimenovanja; tvorbe; samostojno branje itd.).
• Pouk je še zlasti za mlajše učence zelo nazoren. Za prikaze učitelj uporablja gibe, mimiko, risbe in slike, ponazarja z igro prstov, lutkami, predmeti.
• Na začetku je še bolj kot kasneje pomembno, kako učitelj popravlja napake. Priporočamo, da se namesto pravega popravljanje napak oblikujejo ustrezni modeli ali vzorci.

Nova didaktična priporočila (učni načrt, 2011, str. 39, 40) – 4., 5. razred

• Učenci v drugem obdobju najprej veliko poslušajo in razvijajo zmožnosti razumevanja. Snov povezujejo s tem, kar že znajo, in se nanjo nebesedno odzivajo. Še posebej je pomemben　 telesni odziv. V učenje vključujemo vse čute, ne le vida in sluha.
• Upoštevamo tudi morebitno predznanje nekaterih učencev in pouk notranje diferenciramo tako, da učenci, ki so že opravili manj zahtevne naloge (npr. prepoznavanja, razumevanja), delajo zahtevnejše (npr. poimenovanja, tvorbe, samostojno branje itn.)
• Pouk je zelo nazoren. Za prikaze učitelj uporablja gibe, mimiko, risbe in slike, ponazarja z igro prstov, lutkami, predmeti, veliko uporablja glasbo.
• Na začetku je še bolj kot pozneje pomembno, kako učitelj popravlja napake. Priporočamo, da učitelj namesto pravega popravljanje napak uporablja oblikovanje ustreznih vzorcev.

Ne vem zakaj, a tu ne vidim nobene konkretne posodobitve. Besedo sposobnosti so nadomestile zmožnosti, dodali so uporabo glasbe …

Zato ne čudi, da smo učitelji težko dočakali usposabljanje za uvajanje posodobljenih učnih načrtov. Mogoče ne znamo brati med vrsticami?

Zmedeni, prestrašeni

/… / Tako je dr. Martina Križaj Ortar na omizju »Kako poučevati s starimi učbeniki?« (15. junija letos v Štihovi dvorani Cankarjevega doma) povedala: »Ker sem soustvarjalka učnega načrta, sem že sodelovala na kar nekaj usposabljanjih za učitelje in povem vam – učitelji so zmedeni, učitelji so prestrašeni, predvsem zato, ker za delo s posodobljenimi učnimi načrti ni ustreznega učnega gradiva«.

Popolnoma drugačno stališče je na usposabljanju 27. junija letos podala svetovalka Zavoda RS za šolstvo (ZRSŠ) Alenka Andrin: »Če bi želeli, da bi bilo učno gradivo v skladu s posodobljenimi učnimi načrti, bi morali pregledati vse, zato smo zavzeli stališče, da je gradivo primerno.« Kar z drugimi besedami pomeni, da ga niso pregledali. Pomeni pa lahko tudi, da v učnih načrtih ni sprememb … /…/

Me imajo za norca?

Da se vrnem k usposabljanju. Začelo se je s plenarnim delom z naslovom »Novosti posodobljenih učnih načrtov« v zatemnjeni, vroči avli šole, nabito polni učiteljic/-ev na zložljivih, lesenih stolih ob ppt predstavitvi, ki so jo videli le tisti v prvih vrstah. Predstojnica ZRSŠ OE Ljubljana Brigita Rupar je prebrala skupne značilnosti posodobljenih učnih načrtov, ki so sicer nastali že leta 2008 in bili januarja letos le malenkostno dopolnjeni: avtonomija, odgovornost, samoregulacija šole in učitelja, fleksibilnost, odprtost in izbirnost. Kot največji novosti pa je izpostavila:

• izbirnost: obvezne in izbirne vsebine, cilji,
• standardi in minimalni standardi znanja.

Če se najprej posvetim izbirnosti: moje osebno mnenje je (pravzaprav ga delim z mnogimi), da je v osnovni šoli, ki je temeljni kamen nadaljnjemu izobraževanju, z novo Belo knjigo in posodobljenimi učnimi načrti izbirnosti preveč. Čemu služi? …

Osnovna trditev ZRSŠ je, da spremembe bolj kot vsebino zadevajo učni proces.　Posodobitev je torej določila obvezne in izbirne vsebine, učni proces pa bo zaradi tega sodobnejši in znanje učencev bolj kakovostno. Zakaj imam občutek, da me imajo za norca?!

/…/

Rebus za strokovnjake

Plenarni del je dopolnilo predavanje dr. Marka Stabeja z naslovom Od kod in kam? Najsmelejša trditev predavanja je bila misel, da »z orodjem preteklosti rešujemo težave prihodnosti«. V nadaljevanju sicer nismo izvedeli nič o orodju ali težavah, je pa dr. Marko Stabej v kontekstu komentiral učni načrt za slovenščino za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje (za učence stare od 6 do 8 let), denimo pri »oblikovanju in razvijanju zavesti o jeziku, narodu in državi: … razvijajo spoznavne, duševnostne in pragmatične prednosti prvega jezika pred drugimi …«. »Učni načrt berem kot hud rebus, prenekaterih besednih zvez pa sploh ne razumem, čeprav sem v stiku s stroko,« je bil njegov komentar …/…/

Učitelji smo imeli še kopico vprašanj, na katera nismo dobili jasnih odgovorov, le izgovore, da je svetovalka za srednje šole in osnovne ne pozna najbolje, da tudi njim (Zavodu) kar nekaj naročijo …/…/

Kaj je izbilo sodu dno?

/…/

Razočaranje nad strokovnim srečanjem je bilo iz minute v minuto večje in nezadovoljni učitelji so začeli odhajati. Tisti, ki smo ostali, smo čedalje glasneje izražali nezadovoljstvo. A kot da ni nič, smo nadaljevali z drugo delavnico, v kateri smo dobili fotokopije testa za preverjanje oz. ocenjevanje znanja; določili naj bi, za kateri razred je, kaj je v tem testu dobro, kaj slabo (čeprav je bila to že tema študijskih srečanj mesec dni prej). O posodobljenih učnih načrtih še vedno niti besede. Vmes so nas le »razveselili« z obvestilom, da se bo strokovno srečanje končalo dve uri prej, kot je bilo predvideno.

To je izbilo sodu dno. Učitelji smo glasno in soglasno izrazili nezadovoljstvo, saj nismo izvedeli ničesar, zaradi česar smo prišli. Na soglasno zahtevo svetovalki, naj natančno opredeli, kaj je tisto, kar je res pomembna novost, je odgovorila z eno besedo: »Nič!«

/… /

Mag. JOŽICA FRIGELJ

(prispevek je v celoti objavljen v ŠR)