Brez vizije

Predpisovanje, obvezovanje, omejevanje

Po šestnajstih letih smo dobili novo Belo knjigo o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji, ki naj bi na novo začrtala vizijo razvoja slovenskega izobraževalnega sistema. … Dokument bi moral potrditi Državni zbor RS, vendar ga ne bo, mogoče tudi za to, ker nima široke podpore pomembnega dela strokovne javnosti.

Gre za (pre)obsežen dokument, ki je večinoma zasnovan na analizi zdajšnjega stanja v šolstvu, v nekaterih svojih delih pa izhaja iz na šolah že delno ali povsem uveljavljene prakse izvajanja pouka. Izrazit zgled so gimnazije. Področna strokovna komisija za gimnazije meni, da morajo dijaki v prihodnje dosegati gimnazijski standard znanja tako, da izberejo najmanj en predmet iz sklopa obveznih predmetov (slovenščina, matematika, tuji jezik) na višji ravni izvedbe pouka z namenom, da se poveča zahtevnost gimnazijskega programa, pri čemer se dosedanji standard ne sme znižati. Tudi do zdaj so dijaki v gimnazijah imeli možnost izbire obveznih predmetov na dveh ravneh izvedbe pouka in izbire ravni zahtevnosti na maturi.

Preveč je predpisovanja in obvezovanja

/… /Ne le da je dokument preobsežen, poln je predpisovanja in obvezovanja, kar bo omejevalo delo šol in učiteljev. Predvsem pa je brez vizije. Najbrž je pomanjkljivostim dokumenta botrovala tudi neposrečena sestava komisij … To, da so se komisije ogibale matematikov in naravoslovcev, je tem področjem v izrazito škodo, ki se kaže v slabih rešitvah. Da so komisije slabo poznale področje matematike, se ne kaže le v vnemi za zmanjševanje števila ur matematike (dosedanjih 560 ur), pač pa tudi v utemeljitvah, zakaj je to primerno. Namreč da je na splošni maturi prag za pozitivno oceno, ki je približno 40 odstotkov, prenizek. /…/

Strokovno pomanjkljiva metodologija

Področna strokovna komisija za gimnazije se poleg lastnih ocen stanja pri rešitvah in odločitvah sklicuje še na rezultate raziskav, opravljenih na področju izobraževanja. Veliko težo daje rezultatom približno desetine anketiranih ravnateljev in učiteljev ter mednarodnim primerjavam osmih držav, medtem ko dekani in visokošolski učitelji ter gospodarstveniki sploh niso bili vabljeni k sodelovanju. Prav slednji že dalj časa opozarjajo na nujnost sprememb v izobraževalnem sistemu, ki ni usklajen s potrebami v gospodarstvu. Posledično je komisija dobila enostranske podatke in z rešitvami mogoče zadovoljila srednješolske ravnatelje in učitelje, ni pa jasno, ali je tudi visokošolske učitelje in gospodarstvenike./ …/

Odličnost ne pomeni nujno odlične ocene

/… /Za preseganje nastale situacije bi vrnitev nacionalnih preskusov znanja, kot so že bili, v zadnji triadi devetletke bila ustrezna rešitev.

Nacionalna strokovna komisija bi takšno in podobne odločitve lahko sprejela, namesto da se zapleta v podrobnosti izpeljave pouka, zmanjševanje razlik med najboljšimi in najslabšimi in razporejanje ur. Lahko bi bolj poudarila vrednote, na katerih naj temelji slovenski šolski sistem, …/…/ Več v ŠR!

STANE KODBA