Nismo še na dnu

Vzgoja v srednjih šolah

V praksi se za zdaj še ni veliko spremenilo, saj je tovrstno delo zelo težavno. Poleg tega so šolski centri zelo velike ustanove, v katerih je težko doseči, da bo pri vzgojnih prizadevanjih sodeloval celoten kolektiv, pravi dr. Robi Kroflič z ljubljanske Filozofske fakultete. A vzgojnega koncepta ni mogoče oblikovati in uresničevati brez velike večine sodelujočih.

Slepi tir

Poklicno in strokovno šolstvo je slepi tir za teže vzgojljive mladostnike, za tiste, ki imajo slabše možnosti, da bi dosegli minimalne standarde znanja, in ki se teže prilagajajo. Z njimi se ni lahko ukvarjati. Ti mladi so po besedah strokovnjaka namreč teže vodljivi in manj zaupajo tistemu, kar jim ponujamo. Potisnjeni so namreč v neko šolo, ker morajo pač nekaj izbrati in ne zato, ker bi izbrali program, ki jim je všeč (negativna selekcija). A obenem jim skladno z neoliberalno ideologijo nalagamo odgovornost za svojo izbiro in s tem za svoje težave. Tako tudi šolski neuspeh pripisujemo staršem in njihovim otrokom.

»Zavedati se moramo tudi, da ti mladostniki doživljajo krizo zaupanja – zaupanja, da rešitev ne morejo ponuditi ustanove, kot je srednje šolstvo. Upori mladih priseljencev v Franciji opozarjajo na to,« ponazori dr. Robi Kroflič. Vsi mladi izgredniki so imeli možnost obiskovati šolo, a tudi če bi jo končali, kot priseljenci ne bi dobili službe. V to vsaj verjeli niso. Brez upanja in zaupanja mladi tudi ne morejo videti smisla v tem, kar od njih pričakujemo, zato teže vložijo napor v to, da bi usvojili novo znanje in spretnosti. Pomanjkanje upanja in zaupanja pogosto povzroči, da odrekajo avtoriteto staršem in učiteljem ter tudi, denimo, cerkvi. Zato se je treba zelo potruditi, da delujemo vsaj malo vzgojno. A v projektu (v sklopu tega je izšla tudi monografija Kazen v šoli) se je izkazalo, da ni težava le v tem, da dijaki ne zaupajo šoli in družini, marveč tudi pedagoški delavci v poklicnih šolah ne verjamejo v sposobnosti dijakov in v to, da si želijo kaj doseči. »Izkazalo se je celo, da so dijaki bolj spoštljivi do učiteljev kot učitelji do dijakov. Toda če učitelj verjame, da je treba znižati standarde znanja, potem bo od dijakov manj pričakoval in z njegovo (ne)strokovno podporo se bo uresničil črni scenarij,« opozarja predavatelj. Gre preprosto za mehanizem samoizpolnjujoče se prerokbe. V takih okoliščinah je nujno nekaj storiti. Vse to kaže, da v srednjih šolah še bolj kot v osnovnih potrebujemo sistematične prijeme, torej vzgojni koncept.

Več v ŠR!