Daje res najboljše?

Matura

O smiselnosti vzdrževanja zdajšnjega načina zaključevanja splošnega in srednjega strokovnega izobraževanja s splošno in poklicno maturo se rado govori, a dejanskih sprememb od vpeljave mature še ni bilo. Da matura teče dobro, da so zunanji ocenjevalci vsako leto bolj usklajeni in da so ne nazadnje tudi v šolah navajeni na ta proces, so najpogostejše trditve tistih, ki si prizadevajo ohraniti zdajšnje stanje. Prav tako matura ustreza univerzam, saj jim sistem elegantno, točkovno izbere bodoče študente. /…/

Matura začne zamegljevati ves učni proces najpozneje v tretjem letniku, v četrtem pa je že skoraj celotno delo v razredu namenjeno maturi. Hitro se vzpostavi občutek, da je gimnazija enako matura. Pri maturitetnih predmetih se posamezna poglavja iz učnega načrta izpuščajo, saj jih na maturi ni ali pa so zelo redko. S tem dijake siromašimo z znanjem in jih navajamo na kampanjsko učenje. Tako ne postajamo družba širokega znanja, temveč ozkega učenja za točke na maturi. Izbor tem na maturi (predvsem pri eseju iz slovenščine) je prepuščen predmetni maturitetni komisiji, ki lahko posamezna dela izbira tudi na podlagi meril, ki niso vedno v dobro dijaka in profesorjev, temveč založnikov in izbranih avtorjev. /…/

Njena vloga pri vpisu

Podobno je tudi pri zgodovini, pri kateri dijaki za maturo poznajo le nekaj tem. Težava zdajšnjega sistema je tudi z izpitnim koledarjem, saj so tudi nekateri precej različni predmeti na isti dan (npr. informatika in ekonomija), s tem pa dijakom onemogočimo izbor obeh predmetov. Za nameček se po napornih pisnih delih pri obveznih predmetih začne še ustno spraševanje pred komisijo, kar je za dijaka še dodaten stres, za učitelje pa napor.

Razmisliti bi bilo treba o zmanjšanju pomena mature pri vpisu na fakultete. /…/

Gimnazija ni matura

Gimnazije ne smemo enačiti z maturo. Z modularnim sistemom bi lahko nematuritetne predmete razporedili v nižje letnike, ne pa v zadnja dva (vsaj v večini). Maturitetne predmete bi zgostili v zadnjih dveh letih; s tem bi skozi celotno srednješolsko izobraževanje ohranjali voljo in resnost do celotnega kurikuluma. Maturitetni sklop pri slovenščini v tej obliki je treba odpraviti. Predlagam širok nabor književnih del glede na tematiko (npr. ljubezensko: 20 del, domovinsko: 20 del, etično: 20 del in podobno), profesorji bi potem izbrali sklop in iz njega vsako leto z dijaki prebrali po eno ali dve deli.

Vse te majhne spremembe so korak k večji avtonomiji šole in učiteljev, obenem pa prva stopnica k premisleku, kako dobiti na fakultete najboljše ljudi. Vzpostaviti je treba sistem, da bo lahko najboljši zdravnik, učitelj ali inženir postal tisti, ki tak poklic čuti, ga nosi v sebi in vidi v njem poslanstvo. /…/

Več v ŠR!