Ko je svobode preveč

Norveška in pismenost

Norveška je imela do nedavnega zelo permisivni šolski sistem, a po slabih dosežkih na mednarodnih raziskavah znanja je zavel drugačen veter. Vpeljali so velike spremembe in v izobraževanje vložili ogromno denarja, kar so si kot bogata država lahko privoščili. Na zadnji raziskavi Pisa leta 2009 se je izkazalo, da so se ukrepi obrestovali, saj so znatno zboljšali bralno pismenost šolarjev. /…/

Če želimo razumeti norveško zgodbo, se moramo vrniti v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko so vpeljali šolsko reformo, navdihnjeno z revolucionarnimi idejami iz šestdesetih let – torej tudi z idejo svobode. Med strokovnjaki je tako prevladovalo stališče, naj se otroci učijo zato, ker to želijo. Učiteljeva naloga pa je bila, da učence pripravijo do tega, da se bodo želeli učiti. /…/ Tedaj se je zelo spremenila učiteljeva vloga, ki ni bil več vodja in ni imel več avtoritete. »Tako se je neredko dogajalo, da so otroke, ki bi potrebovali največ pomoči, preprosto pustili, da cele dneve niso počeli nič. Seveda so kmalu izpadli iz izobraževanja,« pravi sogovornica. Iz višje srednje šole – izbirajo lahko tri akademske programe in deset poklicnih – jih je izpadlo kar 25 do 30 odstotkov zaradi slabih bralnih zmožnosti /…/

Niso bili slabi, le …

Učiteljske organizacije so bile sprva zelo kritične do mednarodnih raziskav znanja, branile so učitelje. Ti tudi po besedah strokovnjakinje niso slabi, le njihova pedagogika je bila preveč svobodna. /…/

Tudi starši niso nasprotovali reformi, saj so bili mnogi zaskrbljeni, da se njihovi otroci ne naučijo dovolj. Videli so, da nimajo skoraj nič obveznosti in da bi še posebno pri matematiki potrebovali več pomoči in nadzora. Prav tako so bili glede prenove enotni politiki – začeli so jo konservativci in nadaljevali socialisti, ki so tudi zdaj na oblasti.

Začnejo že v vrtcu

Kaj so torej storili? /…/ Zadnja leta že vzgojiteljice v vrtcih petletnikom omogočajo usvojiti temelje branja in pisanja. Leta 2003 so oblikovali nacionalno strategijo z naslovom »Naredimo prostor za branje«. Z njo so povečali zavedanje ljudi o pomembnosti branja in zboljšali spretnosti učiteljev za poučevanje tega. Po dveh letih so že opazili zboljšanje. Izpeljali so še 876 projektov, večinoma v osnovni šoli in nižji srednji. Pri tem so se osredinili predvsem na fante. V prve tri razrede osnovne šole so vpeljali tudi diagnostične teste branja. Z njimi ugotavljajo, kakšne prilagoditve potrebuje posamezni otrok. V petem, osmem in devetem razredu pa preverjajo, kako učenci obvladajo branje, pisanje, matematiko in angleščino. /…/

O dosežkih tudi z učenci

Učitelji imajo na internetu na voljo naloge, s katerimi lahko pri učencih zboljšajo bralne zmožnosti. Pri izbiri metod in oblik dela so svobodni, veliko se tudi izobražujejo. Zdaj bolje razumejo, zakaj je neko besedilo težje od drugega, zakaj neke naloge niso rešili pravilno. Dosežke posameznega učenca analizirajo in ugotavljajo, katere spretnosti morajo učenci zboljšati. /…/

Bali so se pridobiti sloves bralca

/…/ Še posebno pomembno je to, da so zboljšali odnos do branja, ki je bil še posebno slab pri fantih. »Preprosto se niso videli kot bralci. Povedali so, da oni že ne berejo, tudi ko gredo na internet, tega ne počnejo – ga le gledajo! /…/

MOJCA ZUPAN