Čas zorenja in obiranja sadov

O slasteh učiteljevanja

/…/ Vsaka jesen me navdihne z rdečo-rumenimi listi dreves, z vonjem po gobah in zadnjih rastlinah, ki še cvetijo na travniku. Vsako jesen me zaščemi v želodcu, ko se poženem v učiteljevanje in skupaj z nadarjenimi učenci rešujem logične naloge, razvedrilno matematiko, ob jasnih nočeh pa postavimo skoraj pol ducata teleskopov, da se zazremo v preteklost – zvezde.

Zdravilni obliž za učiteljske tegobe

Že po tradiciji na naši šoli (Osnovni šoli Domžale) poteka vsakoletno državno tekmovanje iz logike, v tem času na eni od bližnjih šol poteka tudi državno tekmovanje iz razvedrilne matematike. Kljub temu, da sem zaradi uspešnosti in dolgoletnega staža starosta med mentorji, mi prav te dejavnosti osmislijo moje delo učitelja, veliko zanimanje učencev za te panoge pa je zdravilni obliž za vse učiteljske tegobe.

Sploh je delo z nadarjenimi najboljša telovadba za možgane, kajti naš um je kot naše telo – za čilo razmišljanje potrebuje veliko vadbe, to je logičnih nalog. Moj trud je poplačan na več načinov, /…/

Če to znanje, ki ga razvijam pri mladih, primerjam med seboj, potem zagotovo drži, da razvedrilna matematika razvija prostorske predstave, poznavanje logike pomaga pri reševanju vseh problemov, tudi življenjskih, za astronomijo pa lahko v imenu človeštva trdim, da je vrh znanosti in dognanja človeškega uma, torej kemija, fizika, logika in matematika hkrati na najvišjem nivoju.

Sledijo kot čreda samcu

Zato se ne čudim, ko mi prav pri astronomiji in astrofotografiji učenci sledijo kot čreda vodilnemu samcu, kot sinovi očetu, da nekoč težavni otroci, zdaj pa zagrizeni astronomi in raziskovalci, skrbno čistijo opremo pred nočnim opazovanjem, jo skupaj z mano premetavajo, nalagajo in preskušajo vsakič, ko se podamo v hribe. Najlepši pa so trenutki, ko v odmoru med delom razpravljamo o tem in onem, o vesolju, morebitnem življenju v vesolju in za trenutek vsi občutimo strast, ki so jo imeli stari Grki na urah filozofije, logike in naravoslovja.

Predvsem smo srečni vsi – učenci in jaz, ker bogatimo znanje in sposobnosti drug drugega, jaz pa tudi zato, ker sem na desetine mladih rešil dolgočasja in morebitnih mladostniških neumnosti, ki iz tega izvirajo./…/

Neživljenjska zakonodaja

Za hip, ampak le za hip, pomislim na največjo kislico v vsej lepoti poučevanja mladih – na neživljenjsko zakonodajo Slovenije. In si rečem, kje za vraga se skriva ta država, da pomaga poslednjim Mohikancem, ki še verjamemo v te mlade leve, lačne novih spoznanj, ko potrebujemo njeno podporo in dobre razmere, da bi nemoteno razvijali nadarjenost slehernega mladega. Zakaj ta država zahteva od vsakega učitelja, da je uradniški molj, zakaj ne smemo svoje energije in časa namesto v papirologijo brez konca preprosto usmeriti v to, da smo s svojimi človeškimi dejanji in s širokim znanjem zgled našim učencem.

Ker le tako jih lahko varno popeljemo v čas zorenja, da znajo uporabiti prostor, nakopičeno znanje in logiko. Da jim damo vedeti, da v tej množici zvezd in galaksij niso sami, da obstajamo ljudje, ki vanje verjamemo, jim zaupamo in bomo skupaj z njimi zaradi njih samih postali boljši ljudje. /…/