Ni vse črno

Alternativno ocenjevanje

Ko sem dejavno delovala v odboru civilne iniciative Kakšno šolo hočemo, sem imela priložnost spoznati različne ljudi različnih profilov, različnih pogledov na naš šolski sistem in različnega odnosa do učiteljevega dela. Večinoma pozitivnega. Z odkritim priznavanjem težavnosti poklica. Z občudovanjem do učiteljeve predanosti. In v tem času sem spoznala tudi gospoda (na tem mestu ga ne bom imenovala), ki ni učitelj in si je zamislil, da bi s skupnimi močmi ustvarila natančno shemo »kdo in kaj odreja učiteljevo delo«. Shema šele nastaja, a se že izgubljava v raznih institucijah, službah, agencijah …, da več kot 2.500 zakonov, pravilnikov, predpisov, ki veljajo na področju vzgoje in izobraževanja, niti ne omenjam. Vsekakor kup dejavnikov, ki zelo vplivajo na vzgojno-izobraževalni proces.

/…/ Kličemo stop nepremišljenim spremembam: obeta se redakcija redakcije učnih načrtov, izbirnost predmetov v osnovni šoli je primerljiva z nakupovanjem paštete v supermarketu, pritiski na čim zgodnejše učenje vsega potiskajo v ozadje temeljno otrokovo dejavnost – igro, ki je najresnejša priprava na življenje, je način izkušenjskega učenja, je razvojni stopnji otroka primeren stik z realnostjo.

V nenehni težnji po zboljševanju svoje prakse bom opisala svoj zgled alternativnega ocenjevanja. /…/

Kaj ocenjevanje je

Ocenjevanje naj bi spodbujalo rast učencev in doseganje načrtovanih ciljev ter krepilo samozavedanje, podpiralo naj bi tudi razvoj učnega procesa ter to, da bi učenec prepoznal svoje zmožnosti in veščine, zagotavljalo naj bi orodje za oblikovanje učenčeve samopodobe in razjasnjevanje njegovih ciljev in priložnosti ter krepilo samousmerjevalno učenje /…/.Alternativno ocenjevanje je tisto, ki podpira ozračje zaupanja, tako da so učenci, ki se jih evalvacija tiče, vpeti v ta proces. Vključeni pa so v svobodno, odprto komunikacijo in s tem v samokritiko. Vključevanje učencev v ocenjevanje omogoča učenčevo dozorevanje in prevzemanje odgovornosti. Ocenjevanje je torej informacija o učnem procesu in pomaga učencem uzavestiti lastno učenje s tem, da daje povratno informacijo o tem, kaj zmore, česa se mora še naučiti, da bi dosegel svoje cilje, v čem je dober, kaj je zanj težko, katera so področja, na katerih kaže nadarjenost, in stopnjo, do katere je zmožen načrtovati svojo učno pot, seveda upoštevaje lastne šibkosti. Instrument, ki vse to omogoča, je portfolijo, ki se zlasti uveljavlja pri poučevanju tujih jezikov. /…/

Ocenjevanje v šoli je le podsistem trga delovne sile. Država s šolsko politiko, normativi, državno vodenimi preizkusi znanja, ki prepuščajo populacije k bolj ali manj elitnim šolskim institucijam, uravnava trg delovne sile oz. reprodukcijo vladajočih elit. Trg delovne sile potrebuje kvantifikacijo, ki omogoča primerljivost načeloma neprimerljivega blaga. Narava šolskega dela se je s sistemom kvantitativnega ocenjevanja morala spremeniti tako, da je ustvarila tisto, kar je kvantitativno primerljivo in ni naključno, da slovenščina ponuja tako majhno razliko med besedama cena in ocena. In vsak učenec bo na vprašanje, zakaj se uči, pošteno odgovoril, da za ocene – analogno temu, da ljudje pač delajo za denar.

… v tradicionalni didaktiki

Ocenjevanje ima v tradicionalni didaktiki, ki temelji na pojmu enakosti, dva pomena: po eni strani izraža sodbo, ki vključuje sposobnost učenja posameznega učenca, po drugi pa vpleta moralne razsežnosti tako, da je uspeh odvisen od dejavnosti, pripravljenosti in posameznikove volje. Ta didaktika predvideva s socialnega vidika obstoj tekmovalnih situacij. Vrednotenje prevzema vlogo za ugotavljanje dosežene stopnje prilagajanja, podpirajoč integracijo nekaterih učencev s tem, da izloča druge. /…/

Spremembe v doktrini preverjanja in ocenjevanja znanja so nujne.

Temeljne usmeritve gredo v smeri: več diagnostičnega in formativnega preverjanja znanja; razširjen kontekst preverjanja; razširjen nabor oblik preverjanja in ocenjevanja znanja.

Preverjanje znanja zamenjuje spremljanje razvoja učenja in poučevanja, t. i. formativno spremljanje, ki je brez ocen, pri katerem je poudarek na interpretaciji dosežkov, ki je sprotno, individualizirano, katerega temeljni cilj je povratna informacija, v katerega mora biti vključen tudi učenec s samovrednotenjem, in je takšno, da ima med cilji tudi metaučenje z refleksijo in razvijanjem besednjaka za izražanje pristopov k učenju ter spodbujanje razmišljanja o razumevanju, katerega merila presojanja so prejšnji dosežki in občasno primerjava z normativnimi zahtevami. /…/

… sodelovalno

/…/ Sodelovalno ocenjevanje je diagnostično sredstvo za določanje učinkovitosti metod poučevanja in strategij učenja; kombinacija raziskovanja, svetovanja, poslušanja in pogovarjanja; bistveni del uravnoteženega ocenjevanja (s pregledom lastnega dela in razmislekom o močnih in šibkih področjih); ocenjevanje za spodbujanje učenja.

Sodelovalno ocenjevanje je tudi ocenjevanje za učenje, saj je bistveni del učenja in poučevanja. Usmerjeno je tako, da pomaga učencem razumeti standarde uspeha, vključuje učence v samovrednotenje, zagotavlja povratno informacijo, s pomočjo katere lahko učenci načrtujejo nadaljnje korake, deluje ob predpostavki, da lahko vsak učenec napreduje in nenazadnje od učitelja in učencev zahteva nenehno refleksijo lastnega dela. Vse to omogoča portfolijo, ki dovoljuje mnogovrstne ravni ocenjevanja, ki se nenehno uresničuje skozi dialog, ponovni pregled in prilagoditev.

/…/

Pomembna novost

Sodelovanje (participiranje) učencev pri preverjanju in ocenjevanju se šteje med najpomembnejše novosti na področju ocenjevanja. Kot splošna težnja novejših praks prinaša zmanjšanje kompetitivnosti, krepitev udeležbe učencev in povečanje posameznikovega nadzora nad učenjem, omogoča vpogled učencev v merila ter vključenost v postopke ocenjevanje. /…/

Učitelj raziskovalec

Raziskovanje pouka je potrebno, saj pomaga učitelju razumeti obnašanje in dogajanje pri pouku. Pomaga mu zagledati samega sebe ter učence in njihovo znanje. Pomaga mu voditi pouk in sproti usmerjati učence. Moja raziskava dokazuje, da so izboljšave mogoče, kljub temu, da je z zakonom in s pravilniki natančno določeno tako število ocenjevanj kakor tudi vrste in načini ocenjevanja. /…/

Mag. JOŽICA FRIGELJ