Je sprememba potrebna?

Drugi tuji jezik

Čeprav naj bi prebivalci Evrope poleg materinščine govorili vsaj dva tuja jezika, se mi ne zdi primerno, da bi že v osnovni šoli vpeljali obvezni drugi tuji jezik. Mislim, da je zdajšnje stanje v devetletni osnovni šoli zadovoljivo, saj učencem omogoča drugi tuj jezik – po izbiri, ki jo ponuja šola.

V zadnjem triletju osnovne šole je uveljavljeno načelo izbirnosti, kar pomeni, da si učenci v sedmem razredu poleg drugih izbirnih predmetov lahko izberejo tudi drugi tuj jezik. S tem je tudi v Sloveniji ponujeno večjezikovno vzgajanje, kar je v skladu s priporočili Sveta Evrope in Evropske komisije za večjezikovnost v skupnem evropskem prostoru.

Učenci z učenjem izbirnega tujega jezika nadaljujejo v osmem in devetem razredu, lahko pa si tudi premislijo in v osmem razredu namesto jezika izberejo drug predmet. Izkušnje so pokazale, da večina otrok z učenjem izbirnega jezika nadaljuje tudi v srednji šoli. Znano je, da se bolje učijo in so uspešnejši tisti, ki se učijo iz svoje želje ali potrebe. To za učenje jezikov prav gotovo drži.

Komu se je zamerila španščina

Tisti učenci, ki niso nadarjeni za učenje jezikov ali pa raje razvijajo svojo ustvarjalnost na drugih področjih, lahko izberejo druge izbirne predmete – na voljo imajo naravoslovne in družboslovne. Zakaj bi torej spreminjali sistem, ki je dober? Sprašujem se tudi, zakaj bi z vpeljavo obveznega drugega tujega jezika vsiljevali učenje tega vsem, tudi tistim, ki imajo učne težave. Iz leta v leto je namreč več učencev, ki pri pouku angleščine, slovenščine in matematike potrebujejo dodatno strokovno pomoč. Ker bi se z vpeljavo obveznega drugega tujega jezika zmanjšalo število učnih ur za preostale izbirne predmete, ki so prav tako pomembni za otrokov vsestranski razvoj, menim, da bi učenci več izgubili, kot pridobili.

Veliko pomanjkljivost vidim tudi v samem Pravilniku o postopnem uvajanju drugega tujega jezika v osnovnih šolah: iz nabora možnih jezikov je izpuščena španščina, čeprav je poučevanje španščine kot tujega jezika v Sloveniji v zadnjih letih doživelo pravi razcvet. Ta jezik je za angleščino drugi svetovni zahodni jezik. Glede na to, da so potrebe po znanju španščine v Sloveniji vedno večje, bi moral to upoštevati tudi šolski sistem.

Prisila ni dobra

Ob morebitni vpeljavi obveznega drugega tujega jezika bi se kaj lahko pripetilo, da ne bi imeli dovolj kakovostno usposobljenih učiteljev za pouk. Podobno se je pred leti zgodilo v Italiji. Zaradi pomanjkanja ustreznih učiteljev tamkajšnji poskus vpeljave tujega jezika v nižjih razredih osnovne šole ni obrodil sadov. Iz svojih izkušenj vem, da mi študij jezikoslovja na fakulteti ni dal dovolj pedagoške izobrazbe – večinoma sem jo z obiskovanjem različnih seminarjev in branjem strokovne literature pridobila sama. Čeprav je nekdo lahko odličen romanist, rusist ali podobno, to še ne pomeni, da je usposobljen in primeren za poučevanje v osnovni šoli. Pri tem je prav tako treba upoštevati posebnosti in dinamiko dela z osnovnošolskimi otroki. Pred pripravo programov za drugi tuji jezik bi bilo treba temeljito izobraziti ali doizobraziti morebitne učitelje.

Glede na izkušnje nekaterih pilotskih osnovnih šol, v katerih pouk drugega tujega jezika že poteka, naj bi ravnatelj ob sodelovanju staršev izbral, kateri obvezni drugi tuji jezik bi poučevali na posamezni šoli. To pomeni, da bi se vsi učenci ene šole učili isti obvezni drugi tuji jezik. Mislim, da bi bil to velik korak nazaj. Zakaj vsem učencem na eni šoli predpisati učenje, denimo, nemščine ali katerega koli drugega obveznega tujega jezika? Prisila v nobenem primeru ni dobra! Poleg tega je Evropa prostor jezikovne raznolikosti; omogočimo jo tudi učencem na slovenskih osnovnih šolah. Še posebno se mi zdi tako početje neprimerno zdaj, ko gre razvoj šolstva – in predvsem razvoj osnovne šole – k vse večji individualizaciji pouka in …