V krogu brez ostrih meja

Jin in jang

Jin in jang sta temeljna pojma kitajske filozofije. Predstavljata ločene in na videz nezdružljive dele, ki se med seboj dopolnjujejo. Denimo: ogenj in vodo, svetlobo in temo, toploto in mraz, moško in žensko dušo. Taka dvojnost je značilna za kitajsko filozofijo, umetnost, medicino, znanost in borilne veščine. Jang je svetel in povezan z moškim načelom, jin temnejši in je povezan z ženskim načelom. Skupaj tvorita krog. Jang in jin si nasprotujeta, a povezana sta v celoto (krog). Vendar ne obstajata v čisti obliki, ker ima vsaka stvar delež obojega.

Zahodna psihologija govori o spolnih vlogah. Moški in ženska si fizično nasprotujeta. Moški ima večjo telesno maso, močnejše mišice, nižji glas, je bolj poraščen. Ženska pa ima več maščobe in vode, rodi potomce in se bolj ukvarja z otroki. Ta nasprotja sta že v davnini povzročila delitev dela. Moški je bil lovec, ženska nabiralka. Moški je opravljal fizična dela, ženska je bila zaposlena z domačimi opravili. V predindustrijski in industrijski civilizaciji je bila fizična moč nadvse pomembna. Ta stereotip še vedno prevladuje v nekaterih verskih okoljih in nerazvitih družbah. Ponekod je še izredno visok. Morda je  je bila prav razlika v fizični moči vir poznejših razlik med moško in žensko vlogo. 

Spolni vlogi se oblikujeta v procesu socializacije. Pri tem sta odločilni domača in šolska vzgoja. Otroci iščejo podporo v svojem okolju, ki zahteva vedenje, primerno spolu. Razen vpliva, ki ga ima fizična moč, sta spolni vlogi socialni konstrukt. Spola že kot dojenčka obravnavajo drugače – nosita drugačna oblačila in v drugačnih barvah, se igrata z drugačnimi igračami in v socialnem vedenju igrata drugačni vlogi. Dečki so fizično dejavnejši, ljubijo igre z žogo, tepež, deklice pa so bolj kooperativne in ubogljive. Ponekod starši še zdaj po svoji volji izbirajo ženine (denimo v Indiji). Takšno obnašanje se mora ponavljati, da se utrdi. Odrasli jim pritrjujejo ali jih zavračajo in s tem še dodatno utrjujejo. Otrokov jin in jang dobiva svojo vsebino.

Takšen je klasični pogled na spolni vlogi. Slabo se piše tistemu, ki mu ne sledi. Homoseksualci so bili do pred kratkim preganjani in še zdaj so marsikje vir posmeha. Hermafroditi so bili redki, a kadar so se pojavili, so jih ljudje prav tako zasmehovali. Do nedavnega so bili tudi poklici spolno razdeljeni. Pred 100 leti ali manj zdravnic skorajda ni bilo, prav tako ne tajnic, moške bolniške »sestre« pa so bile redkejše kot črni golobi. Vsi poklici, ki so zahtevali fizično moč (denimo kovači, tesarji, žagarji, mehaniki), so bili izključna domena moških. Na nekaterih polinezijskih otokih so posamezniki nasprotovali svoji spolni vlogi (mahuji), čeprav niso bili homoseksualci. Konec koncev poglejmo v katoliške samostane k duhovnikom, ki prav tako zanikajo svojo spolno vlogo in igrajo svojevrstne mahuje. Po Freudu naj bi bila prav zatirana spolna vloga vir mnogih travm in patološkega vedenja.

A počasi so se začele stvari spreminjati. Moške poklice prevzemajo tudi ženske, ženske pa moški. K temu je precej pripomogel razvoj tehnike. Pred leti sem srečal dekle, ki je trdilo, da lahko vzame avtomobilski motor iz karoserije. To je naporno delo (izvajali so ga mehanik z dvema pomočnikoma.) Povabila me je v svojo mehanično delavnico. S škripci, zobatimi kolesci in električnim motorjem je težak bencinski motor zlahka izvlekla.

Na ženske vloge je zelo vplivala izobrazba. Zdaj je na fakultetah skoraj več deklet kot fantov, ki se odločajo tudi za najodgovornejše poklice. Na tehniških fakultetah je sicer še vedno več fantov kot deklet, a tudi tam se razmerje spreminja.

Danes je zdravnic že več kot zdravnikov. Moški so še nedavno nosili dolge lase, ženske danes zelo kratke. Že dolgo se ne oblačijo več le v krila. Ženske prav tako sledijo intelektualnim karieram.

Filmska industrija snema filme z gangstericami, policistkami, znanstvenicami ... Vse to je bilo še nedavno drugače. Sicer igralke še niso zgubile svoje prejšnje vloge (zapeljivke, plesalke), zato so njihove vloge postale mnogo širše in bolj vsestranske kot vloge moških. Sicer pa so ženske tudi v pravih kriminalističnih evidencah pogostejše.

Kako pa je z moškimi? V Ameriki že dolgo opravljajo tudi gospodinjska dela, sledi jim zahodna Evropa – no, Balkan bo še nekaj časa »čist«. Zanimivo je, da so v mnogih primitivnih kulturah moški kuhali in ženske niso imele vstopa v kuhinjo (denimo pri avtohtonih Havajcih in na nekaterih drugih polinezijskih otokih). To nesporno dokazuje, da so gospodinjska dela naučena.

Izginjajo pa »mačoti«, ki so bolj predmet preteklosti kot sedanjosti. Zanimivo je, da se ozek krog moških še vedno oklepa mačizma. V filmih imajo še zdaj dominantno vlogo, medtem ko prikazujejo androgine z rahlo ironijo.   
Včasih imenujemo današnje ljudi (posebno mladino) androgini, čeprav ta beseda pomeni tudi hermafrodita. Nekateri avtorji govorijo o brezspolnikih, ki so biološko bodisi možje bodisi žene.

Sprememba vlog narekuje drugačno vzgojo in delo z učenci v šolah. Gospodinjstva naj se učijo tudi dečki, deklice pa mehaničnega dela. Nasploh predšolski otroci nimajo velikih zadržkov pri izvajanju spolno »prepovedanih« vlog.

Ali naj bodo mladeniči tudi danes kavalirji? Kavalirstvo sicer izginja, ker s kavalirskimi uslugami poudarjamo zabetoniran položaj obeh spolov. V avtobusih moški ne odstopajo sedežev ženskam in obratno (razen če nimajo posebnega vzroka), tudi mlajši ne starejšim (kar pa je narobe, ker so starejši ljudje fizično šibkejši). Kljub temu sem ZA kavalirstvo, ker z njim izražamo simpatije nežnemu spolu, ki pa ni več tako nežen. Simpatija pomeni naklonjenost. Bodimo vsi ljudje naklonjeni drug drugemu, sicer nas bo sedanji čas pogoltnil.

Tako jin in jang spreminjata svoj pomen. Stapljata se v krog brez ostrih meja med obema kapljama.

VID PEČJAK