Zunanji izpiti na osnovi kurikula

Uvodnik

Države, ki imajo sisteme zunanjih izpitov na osnovi kurikula (“curriculum-based external examination system” – CBEES, Bishop, 1998), imajo praviloma boljše dosežke učencev (OECD, 2010). Zunanji izpiti na osnovi kurikula in eksterno ocenjevanje znanja: matura ob koncu srednje šole in nacionalno preverjanje znanja (NPZ), so prišli v Slovenijo po zgledih iz angleškega govornega področja. Slovenija pa je s svojim šolskim sistemom zgodovinsko bolj povezana z državami z nemškega govornega področja.

Slabi rezultati nemških učencev v mednarodnih merjenjih znanja Timss 1995 in posebej še »šok« po rezultatih Pisa 2000 so povzročili intenzivne politične razprave o reformah nemškega šolskega sistema, vključno z zunanjimi izpiti ob koncu nižjih in višjih srednjih šol. Učenci v vsaki nemški zvezni deželi s centraliziranimi zaključnimi izpiti so prekašali dosežke učencev v preostalih zveznih državah; od tretjine ekvivalenta šolanja enega leta (Jürges, Shneider, Büchel, 2003) do celega ekvivalenta šolanja enega leta (Piopiunik, Schwerdt, Wößmann, 2012). Glede na to je v Nemčiji vse več dežel ob koncu srednje šole vpeljalo centralne zaključne izpite. Leta 1995 je sedem nemških zveznih dežel od 16 imelo centralno organizirane zaključne izpite, danes jih imajo vse, razen Porenje–Pfalško. V šolskem letu 2014/15 bodo tudi v Avstriji v vseh splošnoizobraževalnih srednjih šolah (Allgemeinbildende höhere Schulen – AHS) vpeljali standardiziran, kompetenčno usmerjen zrelostni izpit. Leto pozneje, v šolskem letu 2015/16, bodo tudi v strokovnih in poklicnih srednjih šolah (Berufsbildende höhere Schulen – BHS) vpeljali standardiziran, kompetenčno usmerjen zrelostni in diplomski izpit.

V državah v Evropi je bil v zadnjih trinajstih letih prav tako narejen sistemski premik k večji eksternosti pri zaključkih splošne srednje šole (Eurydice: Key data on education in Europe – 1999/2000 in 2012). /…/

Hanushek in Wößmann (2008; 2011) sta analizirala mednarodne teste dosežkov učencev iz 50 držav sveta in uporabila podatke o gospodarski rasti. Ob upoštevanju razlik v BDP na prebivalca med državami in različnih let šolanja merilo dosežkov znanja matematike in naravoslovja odraža statistično pomemben vpliv na rast realnega BDP na prebivalca v državi v letih 1960–2000. Kognitivne sposobnosti prebivalstva, ne pa zgolj vpis v šolo in dosežena stopnja izobrazbe, so močno povezane s kakovostjo v šolstvu in tudi z zaslužki posameznikov v državi, porazdelitvijo prihodkov in z gospodarsko rastjo v državi (Hanushek, Wößmann, 2008).

Ena od razlag za pozitivno povezavo med razširjenostjo standardiziranih testov in boljšimi dosežki ter večjo pravičnostjo v šolskih sistemih je, da takšni sistemi omogočajo šolam instrumente, da primerjajo svoje dosežke z drugimi. To šolam omogoča, da se zavedajo razlik med njimi samimi, kar je prvi korak, da lahko razmislijo o možnih drugačnih prijemih in načinih dela. Rezultati raziskave Pisa kažejo tudi na višje stopnje socialno-ekonomske pravičnosti v šolskih sistemih, ki podatke o dosežkih učencev uporabljajo za sprejemanje odločitev oz. izboljšav o poučevanju in tudi za spremljanje in analiziranje rezultatov o dosežkih skozi daljše časovno obdobje (OECD, 2010).

Slovenija je zunanje izpite na osnovi kurikula (CBEES) v sistem vpeljala prej kot večina evropskih držav. Vprašanje pa je, …/…/

Dr. DARKO ZUPANC