Teža besede

Kaj storiti proti vse večji vulgarizaciji govora naše mladine? Učitelji in starši smo se navadili žonglirati s krivdo – je temu kriv dom ali šola? Učitelji preganjamo kletvice iz šolskih učilnic, a kaj pomaga, ko nam pa uidejo na šolsko dvorišče, na hodnik in za vogal.

Zanimivo je, da Slovenci skoraj nimamo domačih kletvic in žaljivk. Res, da lahko koga po kranjsko pošljemo k vragu ali mu grozimo s tristo hudiči, lahko mu rečemo, da je osel, krava, bik in že smo domala pri koncu z domačim slovarjem zmerljivk. Ponje je treba k sosedom, ki znajo preklinjati bolje in spretneje.

V nekem razredu, ki sem mu bila razredničarka, je preklinjanje in medsebojno zmerjanje prestopilo zadnje meje. Zaradi zares prostaških kletvic in žaljivk so posredovali starši, ravnatelj in šolska svetovalna služba. Po svojih močeh sem skušala preklinjanje omiliti, a brez uspeha. Učencem so prostaške besede že tako zlezle v kri, da so jih razmetavali kar podzavestno. Kot nevreden drobiž.

Pri razredni uri smo se spet ustavili ob preklinjanju. Hotela sem, da posebej obravnavamo vsako grdo besedo. Te besede, izpostavljene tišini in celemu razredu, imajo povsem drugačno težo kot za vogalom. V razredu ni bilo mogoče izvleči kletvic iz ust fantov, ki so jih drugače tako zelo junaško uporabljali.

Z učenci smo pogumno obravnavali posamezne kletvice, jih prevajali v slovenščino in iskali njihov pomen. Tako smo storili tudi z besedo »kurba«.

Učenci niso vedeli, da sem si nekaj tednov pred tem skrivaj beležila njihove kletvice in si zraven pripisovala, ob kakšni priložnosti so bile izrečene.

Torej kurba … Kaj je to – kurba?

Kako čudno zveni ta beseda iz ust razredničarke! Razred me osuplo gleda.

Vendar razredničarka misli resno in hoče zvedeti, kaj ta beseda pomeni. Ker ne dobim odgovora, začnem po vrsti:

»Jani, kaj je to kurba?«

Tišina.

Vzamem beležnico in berem: »Jani, kurba je marela, ki je pri ��olskih vratih nisi mogel odpreti dne 23. decembra!«

»Marjan, kurba je vreme, ki 10. januarja ni bilo tako, kot bi moralo biti!«

»Marko! Kurba je smučka, ki se ti je zataknila sredi smučišča na športnem dnevu 11. januarja!«

V razredu nastane nemogoče ozračje. Smejati se nihče ne upa, zjokati se tudi ne more.

Kurba je v našem vsakdanu lahko vse. Kurba je matematična naloga, ki je ne moreš rešiti. Kurba je tudi avtobusni listek, ki ti zdrsne na tla. Ta beseda ima neomejeno uporabnost.

»Bi lahko kdo prevedel to besedo?« sprašujem.

V razredu je tišina. V slovenščini nihče ne upa z besedo na dan, zato povzamem besedo jaz.

»Koliko globoke tragike nosi skozi vso zgodovino človeštva v sebi ta beseda. Koliko revščine, koliko bede in ponižanja se je v tisočletjih nabralo v tej besedi. S kakšno pravico uporablja danes to besedo mladenič, ki se je za zajtrk najedel medolina in čokolina, ki je pozimi obut v skibutske, poleti pa v superge, ki izbira med mareličnim in breskovim jogurtom, medtem, ko se greje ob toplem radiatorju!? S kakšno pravico rabi besedo, ki izvira iz … Prelistajte ŠR!