Cvetača – tudi matematika in umetnost
Kuharija – preprosto in igraje
Dobila sem cvetačo z domače njive, primorske njive; s takšne prave, nič prepojene z umetnimi gnojili, daleč od asfaltne ceste. Prvi letošnji pridelek te vrste. Zelo cenim podobne pozornosti in darila. Tako lepa je ta cvetača, čeprav njena sredica ne sije od beline, pač pa rahlo vleče na zamolklo rumeno. Zato pa diši. Občudujem jo. Res je to svojevrsten cvet narave, največje in najbolj spoštovane umetnice vseh časov. Nabit cvet, sestavljen iz mnogih manjših. Vsi smo cvetačno glavo, velik cvetačni cvet, gotovo že kdaj delili na posamezne dele, manjše cvetove. Če smo jih podrobno opazovali, smo lahko ugotovili, da je vsak tak delček pomanjšana prvotna cvetačna glava. Tudi ta moja današnja cvetača ni nič drugačna. Manjše delce lahko razdelim na še manjše, te spet na manjše. In tako naprej vse do posameznih stebelc. Cvetača in matematika. Cvetača in umetnost …
Pred časom so Šolski razgledi, opremljeni z likovnimi stvaritvami nekdanjega ravnatelja z vrhniške osnovne šole Janeza Sodje, opazno zasijali. (Žal se je prav na začetku letošnje pomladi poslovil od nas.) Mnoge, tudi nas v uredništvu, je prevzelo njegovo barvito ustvarjanje. Kdo drug, če ne on, matematik in fizik, se je dodobra poglobil v fraktalno geometrijo in fraktale, jih preoblikoval in z računalniško grafiko razvijal po svoje – kakšne umetnine je ustvaril, lahko občudujete v ŠR št. 17, 2010. Sicer pa je fraktalna geometrije matematično orodje in z njeno pomočjo opisujemo številne objekte. Po razlago besede fraktal posezimo v latinščino, v kateri frangere pomeni – zlomiti. In res so različni naravni objekti pogosto videti, kakor da so sestavljeni iz manjših enot, ti so nepravilnih oblik, nekako zlomljeni. Za očeta fraktalov priznavamo Benoita B. Mandelbrota (1924–2010), ki je raziskoval zlasti povezavo med naravo in fraktali. Odkril je, da narava razodeva mnogo fraktalnih oblik. Tako je ugotovil, da je z raznimi fraktali mogoče računalniško modelirati različne oblike narave, denimo gorovja, pokrajine, obale, jezera, telesne organe, pojave v vesolju, ekonomiji, fiziki … Zgled fraktalov je torej tudi cvetača, podobne lastnosti pa zasledimo pri drevesnih vejah, praprotnih listih in še kje … A tokrat me zanima cvetača …
Ne morem si kaj, da je z užitkom nekaj ne pojem surove. Mmm, kako poln je njen okus! Prav škoda jo je predelovati, denimo, v kremno cvetačno juho. A vendarle bom cvetačo zelo na hitro pokuhala v rahlo osoljeni vodi, a res ne več, kot za tri minute. Ni je treba kuhati dlje, ker jo bom pripravila v solati in rada imam hrustljavo. Pogosto je cvetačna solata pri meni kar samostojen obrok. Seveda jo obogatim. Ponavadi cvetača prevladuje in je poleg le nastrgano korenje, morda pinjole ali na lističe zrezani mandlji in bazilika. Če pa me preseneti lačna mladež, jed hitro prilagodim in prevladuje kaj drugega, denimo riž ali makaroni, z dodatki pa dam domišljiji prosto pot. Odvisno od tega, kaj je v hladilniku, na vrtičku ali okenski polici.
Današnja solata je zelo preprosta – le pokuhani deli cvetačne glave, malo posoljena, prelita z izbranim oljčnim oljem in limoninim sokom, posuta z zeleno in rdečo baziliko. Skuhala sem še testenine – pri roki sem imela takšne iz neoluščenega riža, seveda bi lahko vzela katere koli. Slastna pa je zlasti omaka k testeninam. Pripravila sem jo v vodi, v kateri se je poprej skuhala cvetača za solato. V tej cvetačni vodi sem skuhala zelene cvetačne liste (le najbolj zunanje sem zavrgla, vse druge sem uporabila), korenje (ker je bilo mlado, sem uporabila tudi zelen del, torej liste) in nekaj strokov česna. Dodala sem žlico misa (sojine paste) – ker je precej slan, nisem dodajala soli, omaki pa sta se prilegli v možnarju zdrobljena kumina in kurkuma. Zgostila sem jo z mletimi mandeljni.
Tako. Kosilo sem pripravila v manj kot pol ure; celo staro številko Šolskih razgledov, tisto, v kateri so bili objavljeni fraktali, mi je med tem uspelo poiskati. Majda je, seveda, lačna, a z veseljem bo prelistala tudi najdeni časopis, saj vem, da jo zanima veliko stvari, še posebno, če so povezane z naravo, fiziko, vesoljem, umetnostjo …
Kako prijetno si me presenetila. Na poti iz službe sem v avtu po radiu poslušala zanimivo razmišljanje o povezanosti vsega v tem našem svetu, na zemlji in v vesolju. In zdaj, praviš, fraktalna geometrija na krožniku … Prav zabavno!
O, kako mi tekne cvetačna solata. Prijetno blaga je, predvsem tudi osvežujoča. Zmazala bom kar vso, če bom še zmogla, bom pa še malo testenin z mamljivo polivko. Cvetača je res imenitna, saj je polna C vitamina in bogata z minerali, zlasti s kalijem. Vsebuje tudi veliko folne kisline. Zelo je koristna: deluje proti raku, še zlasti varuje pred rakom dojke in debelega črevesa (zdravilno učinkuje na sluznico debelega črevesa), uravnava hormone, spodbuja odvajanje vode iz telesa, pomembna je za obnavljanje celic in njihovo rast, znižuje krvni tlak, preprečuje infekcije, skratka, krepi imunski sistem. Ima pa še eno zelo pomembno lastnost: vsebuje zelo malo kaloričnih snovi.
Hja, Lučka, zdaj veš, zakaj sem se tako lotila sklede s cvetačno solato!
A brez skrbi, še je ostalo malo prostora za testenine in polivko. Ne bom veliko, a moram vsaj poskusiti … Mmm, res so čudovito prepleteni okusi. Polivka je slastna. Lepo si jo dopolnila z mandeljni. Ker so po svoji naravi precej nevtralni, se podajo k marsičemu, njihov rahlo sladkast okus pa daje jedem posebno polnost. Pa še k zdravemu srcu pripomorejo med drugim.
