Proti samovolji in enoumju

Apel

Zapis vam pošiljam v upanju, da se morda v preprečevanju mobinga kaj premakne, saj je do novega šolskega leta še kar nekaj časa. Morda pa bo le kdo iz ministrstva ali zavoda za šolstvo naredil korak naprej?!

Po ocenjevanju v sklopu nacionalnega preverjanja znanja smo s kolegicami odšle na kavo. Pogovor je tekel o šoli, dogajanjih na šoli, o stresu in pritiskih, ki jih doživljamo na delovnem mestu. Nekoč smo se pogovarjale o tem, kam gremo na počitnice in kdaj imamo čas za naslednji klepet ob kavi. Nekoč smo se pogovarjale o družini, o tem, kaj počnejo naši najbližji in kje so kolegice, ki so bile odsotne. Zdaj pa same tegobe, pritiski, zahteve vodstva šol. Ko nam je kolegica razlagala, kako ji je ravnateljica razveljavila oceno – in to pred učencem, ki jo je obiskal, brez navzočih staršev in brez poprejšnjega pogovora –, sem se vprašala, ali imajo ravnatelji res tako veliko moč, da lahko presojajo kar sami, brez strokovne razčlembe, brez staršev, mimo pravilnika, ki natančno določa, kako ravnati, če je otrok (ali starši) nezadovoljen z oceno. Kdo nadzira delo ravnateljev in jim dovoljuje, da nad delavci izvajajo tako velik pritisk oziroma že kar mobing? Prebrala sem, da za mobing po naši zakonodaji lahko dobimo dve leti zaporne kazni. Vendar nas lahko ravnatelj pošteno zmelje glede na to, da smo ta čas še vedno zaposleni. O istem primeru se je kolegica potožila, da ji ravnateljica v javnosti pogosto očita nestrokovnost. A zanimivo je, da se vsako leto prijavi k njenim izbirnim predmetom toliko učencev, da jih morajo razdeliti v tri skupine. Kljub temu pa ji manjka ur, kajti redne ure dodeli ravnateljica sodelavki, s katero sta osebni prijateljici že vrsto let, ker je bil njen oče ravnatelj šole, ko je bila zdajšnja ravnateljica pomočnica. In tu se odpira nova težava, ki je v zadnjih petnajstih letih dobro uspevala, saj so ravnatelji zaposlovali svoje sorodnike in znance, ki so jih ob ponovnem imenovanju podprli. Še mnogo stvari smo premlele, na koncu pa ugotovile, da bo zelo težko izpeljati drugi del šolske prenove, pri čemer naj bi bilo v ospredju kakovostno in sodobno izobraževanje s poudarkom na vzgoji za sodobnega državljana EU, in to zaradi tega, ker je v vodstvu šol veliko avtokracije, samovolje in enoumja ravnateljev, ki za dosego svojih ciljev pritiskajo na zaposlene tudi v obliki mobinga. Rešitev in napredek vidimo samo v novih prijemih ministrstva, ki bi lahko z uspešnim sodelovanjem z ravnatelji preprečevali mobing na delovnem mestu.