(Ne)delovanje študijskih skupin v osnovni šoli
Poziv Zavodu RS za šolstvo
Študijske skupine so bile v preteklosti zelo koristna in kakovostna oblika strokovnega izpopolnjevanja, seznanjanja z novostmi in izmenjave izkušenj v neposredni učni praksi. V zadnjem času, denimo v preteklem šolskem letu, pa opažamo, da dobro in redno deluje le nekaj študijskih skupin, nekatere v zelo okrnjeni obliki ali pa sploh ne. Ni prav, da je delo študijskih skupin prepuščeno »dobri volji« posameznih svetovalcev, pač pa bi morala biti to redna dejavnost Zavoda RS za šolstvo na vseh predmetnih področjih in to v vseh območnih enotah.
Na spletni strani Zavoda RS za šolstvo je o študijskih skupinah navedeno:
»Študijske skupine so krajše oblike izobraževanja, namenjene strokovnim delavcem istega predmeta, področja, usmerjene predvsem na izmenjavo izkušenj in seznanjanje z aktualnimi spremembami ter strokovnimi novostmi, s katerimi morajo biti seznanjeni vsi učitelji – npr. predstavitev novega učnega načrta, novi koncepti preverjanja, sistemske novosti. Vodijo jih svetovalci Zavoda RS za šolstvo in usposobljeni strokovni delavci (vodje študijskih skupin).«
Lepo zapisano. Ravno zato imamo učitelji določena pričakovanja v zvezi z delovanjem študijskih skupin, predvsem glede izmenjave izkušenj in seznanjanja z novostmi. Iz zapisanega je razvidno tudi, da je priprava in izpeljava srečanj študijskih skupin delo pedagoških svetovalcev v sklopu njihove zaposlitve. Menim, da je priprava treh srečanj v šolskem letu nekaj, kar bi lahko in morali svetovalci pripraviti brez večjih težav.
Srečanja za vsa predmetna področja
V navodilih Zavoda RS za šolstvo, ki smo jih prejeli na šole za šolsko leto 2014/15, je v zelo kratki obliki zapisano: »Pomembna dejavnost so študijske skupine. Termini in način izvedbe so zapisani pri posameznih ravneh izobraževanja, informacije pa bodo objavljene na spletni strani Zavoda.«
Iz zgoraj navedenega je sicer lepo razvidno, da so študijske skupine »pomembna« dejavnost Zavoda RS za šolstvo. Vendar pa ta kratka formulacija vzbuja upravičen dvom o tem, ali bodo študijske skupine res potekale, kot bi morale – še posebno glede na slabe izkušnje v preteklem šolskem letu. Menim, da finančni vidik ne more biti vzrok za nedelovanje skupin, saj sklici potekajo na šolah in je njihovo izvajanje povezano z minimalnimi stroški.
Predlagam, da Zavod RS za šolstvo s svojo mrežo pedagoških svetovalcev zagotovi izvajanje srečanj študijskih skupin za vsa predmetna področja, vključno s podaljšanim bivanjem, svetovalnim delom, knjižnično dejavnostjo in dodatno strokovno pomočjo. Na vseh predmetnih področjih je povezovanje učiteljev zelo koristno, zlasti na manjših šolah, na katerih je za določen predmet zaposlen en sam učitelj in nima priložnosti strokovnega sodelovanja z drugimi učitelji iste stroke.
Pomembno spopolnjevanje
Menim, da bi moral Zavod RS za šolstvo vendarle zagotoviti srečanja študijskih skupin vsaj trikrat na leto v obsegu 16 ur, in to na vseh predmetnih področjih. Prvo srečanje naj bo v obdobju oktober–november, drugo v obdobju januar–februar in tretje aprila (pred koncem šolskega leta!) v spletni obliki. Učitelji, ki se udeležijo vseh treh srečanj, naj dobijo potrdilo, ki je pomembno tudi za njihovo oceno delovne uspešnosti in napredovanja. Informacija o udeležbi pa je zelo koristna tudi za ravnatelje, saj gre za del strokovnega izpopolnjevanja, ki je zakonska obveznost strokovnih delavcev.
Zdi se mi zelo pomembno, da Zavod RS za šolstvo kot najbolj strokovni organ na področju vzgoje in izobraževanja ohrani svojo vlogo, ki bo koristila ne samo učiteljem, temveč tudi samemu zavodu z vidika njegovega poslanstva. Med učitelji se pogosto poraja mnenje, da je Zavod RS za šolstvo premalo prisoten v vsakdanjem življenju in delu šol – študijske skupine so tako lahko eno od področij, kjer bi si Zavod RS za šolstvo okrepil zaupanje in ne nazadnje upravičil svoj obstoj.
Zdaj, ko je zaradi omejenih finančnih sredstev na šolah močno zmanjšana možnost strokovnega izpopolnjevanja strokovnih delavcev, je toliko pomembneje, da imajo učitelji možnost strokovnega izpopolnjevanja vsaj v sklopu študijskih skupin.
Fiziki kot zgled
Kot zgled dobre prakse bi navedel študijsko skupino za fiziko, ki je zelo dejavna in dela zelo dobro. Dnevni red prvega letošnjega srečanja v septembru to samo potrjuje, saj so učitelji fizike na prvi letošnji študijski skupini obravnavali naslednje teme: Analiza rezultatov spletnega sklica na temo tekmovanj v znanju fizike, Nobelova nagrada za fiziko za leto 2013 – Higgsov bozon, Eksterna preverjanja znanja kot vir informacij za izboljšanje pouka fizike, eksperimentalna delavnica – Merjenje energijskih izgub pri odboju žoge ter Ocenjevanje eksperimentalnega dela učencev.
Gre za bogat, zanimiv in za vsakdanje delo učiteljev zelo uporaben dnevni red. Vsekakor velja pohvaliti vodjo študijske skupine za fiziko Boštjana Ketiša in predavatelja Jako Benka. Podobno zavzetost in kakovostno delo študijskih skupin bi pričakoval na vseh predmetnih področjih v vseh organizacijskih enotah.
Upam, da bo ta dopis spodbudil vodstvo Zavoda RS za šolstvo k celostni ureditvi mreže študijskih skupin za vsa predmetna področja in k pripravi konkretnega načrta dela vseh študijskih skupin za šolsko leto 2014/15, saj tudi večina učiteljev še vedno ne ve, ali bodo srečanja sploh potekala. To pa je na šolah zaradi priprave Letnih delovnih načrtov in načrtovanja dela zelo pomembna informacija.
JOŽE BERK
