Anafilaksija

Nekaj temeljnih informacij, da bo v vrtcu in šoli lažje ukrepati, če bo treba

Alergija na hrano je najpomembnejši vzrok anafilaksije pri otroku in mladostniku. Zato je podajanje razumljive informacije otrokom in njihovim skrbnikom o izogibanju alergenom in hitri spoznavi ter ravnanju ob alergijskih reakcijah izjemno pomembno. Za zaščito alergičnega otroka je potrebno sodelovanje med zdravniki in sestrami ter starši, osebjem v vrtcu, šoli in otrokom.

Anafilaksija je resna generalizirana in sistemska preobčutljivostna reakcija, ki je lahko življenjsko nevarna. Razlog jedihalna stiska, saj lahko oteče sluznica v grlu ali pa se zožijo spodnje dihalne poti. Prav tako je lahko razlog prizadet srčno-žilni sistem – oslabljeno je lahko delovanje srca, žile pa so preveč prepustne in razširjene. Hrana je najpogostejši vzrok za anafilaksijo pri otrocih in mladostnikih. Zlasti moramo biti pozorni na arašide in druge stročnice, drevesne oreščke, jajca, mleko, pšenico, sadje, ribe in morske sadeže. Zadnja leta je čedalje več otrok alergičnih na hrano in vse več jih sprejmejo v bolnišnice zaradi anafilaksije, povzročene s hrano. Ocenjujejo, da je alergičnih na hrano med 4 do 7 odstotkov vseh otrok, kar pomeni tri milijone šolarjev po svetu.

Pomembni vzroki anafilaksije pri otrocih so tudi …/…/.

Kako prepoznamo anafilaksijo pri otroku ali mladostniku?

Anafilaksijo prepoznamo po nenadnem začetku znakov (tudi če jasno ne vemo, ali je bil otrok izpostavljen alergenu) in običajno nam je pri otroku v pomoč pojav izpuščaja (koprivnica, srbeča rdečina po koži, videz otekanja kože). Ob anafilaksiji je lahko oteženo …/…/. Ker je prizadeto delovanje srčno-žilnega sistema, ima lahko otrok nižji krvni pritisk, slabše tipljiv pulz, vrti se mu in lahko celo izgubi zavest. Srce običajno bije hitreje, ob hudem poteku anafilaksije pa se lahko upočasni in celo preneha biti! Za otroka je značilna sprememba razpoloženja in prej živahen otrok se umiri, starejši otroci pa povedo, da imajo občutek strahu, slabosti ali vrtoglavice. Otroka lahko boli trebuh, bruha in ima drisko. Možno je tudi, da otrok po zaužitju alergena izgubi zavest, a ob tem ni videti izpuščaja po koži.

Zdravljenje

Ob anafilaksiji je zelo pomembno, da jo hitro prepoznamo in takoj ukrepamo. Vsaka zamujena minuta pri zdravljenju lahko oteži potek anafilaksije pri otroku.

Priporočamo, da ob anafilaksiji:

    1. Takoj pokličete nujno medicinsko pomoč na 112.
    2. Otroka poležete.
    3. Aplicirate mu adrenalin s pomočjo samoinjektorja adrenalina.
    4. Pokličete otrokove starše.

Otroka z anafilaksijo poležemo in mu dvignemo noge. Če otrok težko diha, mu bolj ustreza polsedeči položaj, če pa bruha, ga položimo na bok. Otrok ne sme biti v pokončnem položaju! Če je možno, prekinemo stik z alergenom: ob zaužiti hrani mu oplaknemo usta, ob piku žuželke odstranimo želo. Ob srčno-dihalni odpovedi izvajamo postopke oživljanja.

Adrenalin, dan v mišico, je ključno zdravilo pri zdravljenju anafilaksije. Otroci, za katere vemo, da so nagnjeni k anafilaksiji, imajo pri sebi tako imenovani samoinjektor adrenalina. To je priprava za enkratno apliciranje adrenalina v mišico, in sicer takoj ob pojavu anafilaksije, torej še pred prihodom zdravniške ekipe. Večji otrok ali mladostnik si lahko aplicira samoinjektor adrenalina tudi sam, če to zna in če mu zdravstveno stanje ob anafilaksiji to dopušča. Najpogosteje samoinjektor adrenalina aplicira odrasla oseba, ki je ob otroku, in sicer čim hitreje po začetku anafilaksije, še pred prihodom ekipe zdravniške pomoči. Takoj ko ugotovimo, da gre pri otroku za anafilaksijo, apliciramo adrenalin v mišico zunanje zgornje strani stegna. Adrenalin zveča periferni upor in krvni pritisk, zboljša prekrvitev in krčljivost srca, zveča srčno frekvenco, širi dihalne poti in preprečuje sproščanje histamina. Adrenalin apliciramo vedno, kadar so prisotni simptomi in znaki prizadetosti dihal ali srčno žilnega sistema, in sicer: hripavost, lajajoč kašelj, težko požiranje, težko dihanje, piskanje, pomodrelost, prenehanje dihanja, nizek krvni pritisk, izguba zavesti ali odpoved srca.

Kako otroku apliciramo samoinjektor adrenalina?

/…/

Opozarjamo, da se ne dotikajte oranžnega dela samoinjektorja adrenalina, pod katerim se skriva igla. Po uspešni aplikaciji se bo bolj pokazal oranžni del in prekril iglo, zato da vas zaščiti pred vbodom. Po prihodu zdravniške pomoči pokažite, kakšen samoinjektor adrenalina ste aplicirali otroku. Če anafilaksija še traja, čez 5 do 10 minut enako aplicirajte drug samoinjektor adrenalina v drugo stegno. Po aplikaciji adrenalina boste lahko pri otroku opazili pričakovane, prehodne in za otroka nenevarne stranske učinke, kot so, denimo, tresenje mišic, hitrejše bitje srca, glavobol in bledica. Če se pri aplikaciji slučajno sami zbodete v prst in si vanj aplicirate adrenalin, bo prst postal bled in hladnejši. Svetujemo, da prst masirate in ga segrevate v topli vodi, kar običajno zadošča, da težave preidejo. Svetujemo pa tudi pregled pri zdravniku.

Nekateri otroci imajo pri sebi tudi set zdravil za samopomoč, ki vsebuje tableto antihistaminika in glukokortikoida. Vendar opozarjamo, da se mora ob simptomih in znakih prizadetosti dihal ali srčno žilnega sistema otroku najprej aplicirati adrenalin! Otrok zaužije vsebino seta le ob prvih znakih blažje alergijske reakcije. Marsikateri otrok ob anafilaksiji ne bo niti sposoben zaužiti tablet, saj bo zaradi anafilaksije oteženo požiral, bruhal ali ne bo pri zavesti.

Vsakega otroka z anafilaksijo je treba sprejeti v bolnišnico in ga opazovati, čeprav je prejel adrenalin ali pa se celo zdi, da nima več znakov anafilaksije. Možni so namreč ponovni zagoni anafilaksije v naslednjih urah.

Kako se pripraviti, da bi pomagali otroku ali mladostniku ob anafilaksiji?

Ob predpisanem samoinjektorju adrenalina je treba izobraziti otroka, svojce in tudi druge, ki za otroka skrbijo, in sicer o tem, kdaj in kako samoinjektor uporabiti. Starši prejmejo tudi individualna pisna navodila, kako ukrepati ob anafilaksiji – priporočamo, da jih preučite in fotokopijo hranite na določenem mestu, denimo poleg urgentnih zdravil. Vsaj ob prvem predpisu samoinjektorja adrenalina svetujemo domačim, starejšim otrokom in zaposlenim v vrtcih ali šolah, ki skrbijo za otroka z nagnjenostjo k anafilaksiji, da se udeležijo podrobnejšega izobraževanja o ukrepih ob anafilaksiji, ki ga regijsko organiziramo pediatri alergologi. Priporočamo tudi, da ima otrok stalno pri sebi telefon, s katerega lahko ob morebitni anafilaksiji pokliče nujno medicinsko pomoč in druge osebe.

Model odgovornosti različnih skrbnikov alergičnega otroka

Otrokove skrbnike in tudi otroka je treba jasno izobraziti o tem, kako preprečevati izpostavljenost alergenom ter kako prepoznati in ukrepati ob anafilaksiji. Trenutno je tudi drugod ocenjeno, da so pogoji in znanje za ravnanje ob anafilaksiji, denimo v šolah, pomanjkljivi. V šolo informacija o alergijah niti ne pride, kar pušča otroka izpostavljenega tveganju, ki bi se mu dalo ogniti. Načrti za ukrepanje niso vključeni v šolske aktivnosti, niti ne med izleti in kolonijami. Urgentna zdravila velikokrat niso dostopna in učitelji ne vedo, kako jih uporabiti. Po razpoložljivih podatkih se je pri četrtini otrok prva epizoda anafilaksije zgodila prav v šoli. Zgodile so se tudi smrti zaradi anafilaksije po zaužitju hrane v šolah. Alergeni na hrano so lahko prisotni pri skoraj vseh situacijah v šoli, denimo pri pouku, znanstvenih projektih, med obroki, med odmori in pri praznovanjih. Priporočeno je, da bi bilo osebje v vrtcih in šolah izobraženo, ne glede na to, ali imajo vključene otroke z anafilaksijo ali ne, in to v čim večjem številu, saj je zakasnela aplikacija adrenalina lahko povezana s smrtjo. Osebje v vrtcih in šolah mora biti ob dajanju urgentnih zdravil zaščiteno pred kazenskim pregonom. Priporočeno je, da je samoinjektor adrenalina hranjen v razredu, kavarnici ali drugem prostoru, ki ni zaklenjen in je hitro dostopen. Ko so otroci zrelejši, se jih spodbuja, da imajo samoinjektor adrenalina pri sebi. Če pride do hude alergijske reakcije v šoli, je treba raziskati dogodek, da se prepreči podobne v prihodnosti.

Pravice alergičnega otroka

  • Da je izobražen v varnem in zdravem okolju, v katerem je, kolikor se da, malo alergenov in dražljivcev ter da diha čist zrak.
  • Da ni stigmatiziran zaradi svoje bolezni.
  • Da se mu omogoči sodelovanje v vseh izobraževalnih in rekreativnih šolskih aktivnostih – enako kot njegovim vrstnikom.
  • Da je omogočen dostop do zdravil in ukrepov, ki otroku zdravijo simptome bolezni.
  • Da ima dostop do ljudi, veščih ukrepanja in zdravljenja akutnih alergijskih reakcij.
  • Da se izobraževanje prilagodi njegovemu zdravstvenemu stanju, če je to potrebno (npr. športna vzgoja).

Vloga družine

  • Upoštevati priporočene ukrepe, vključno z izogibanjem alergenu.
  • Vedeti, kdaj in kako se uporablja zdravila proti alergiji in obnavljati znanje o tem. Skrbeti, da so zdravila veljavna
  • Obvestiti vrtec oz. šolo o diagnozi.
  • Pridobiti pisni načrt za ukrepanje ob alergiji od zdravnika in poskrbeti za fotokopijo vrtcu oz. šoli.
  • Poskrbeti, da so zdravila proti alergiji na voljo v vrtcu oz šoli.

Zdravnikova vloga

  • Potrditi ali ovreči alergijo in se pogovoriti o rezultatih z družino.
  • Izdati pisni načrt o ukrepanju ob alergijski reakciji, v preprostem jeziku, kjer so jasno označeni alergeni, glavni simptomi alergijskih reakcij in kako se jih zdravi, navodila za dajanje urgentnih zdravil.
  • Kjer je možno, povezovanje s predstavniki vrtcev in šol, da se zagotovi izobraževanje osebja o različnih vidikih alergije. Izobraževanja je potrebno ponavljati.

Vloga vrtca oziroma šole

  • Ravnatelj(ica) je odgovoren za načrtovanje dejavnosti otroka z alergijo.
  • Zagotoviti možnost rednega izobraževanja v zvezi z alergijami.
  • Povprašati o alergijskih boleznih pri vpisu otrok. Obstajati morajo načini, da tudi začasno ali novo osebje prepozna alergičnega otroka.
  • Izvršiti pisni načrt za ukrepanje o alergijski reakciji.
  • Zagotoviti, da je zdravilo proti alergiji vedno dostopno.
  • Zagotoviti preventivne ukrepe in zdravljenje tudi na izletih oziroma letovanjih.
  • Zagotavljati dobro kakovost zraka (vključno glede alergenov).

Vloga društva bolnikov

  • Zagotoviti nasvete, praktično pomoč in podporo prizadetim zaradi alergije s posebnim poudarkom na šolanju.
  • Zagotoviti nasvete v zvezi z alergijo in podporo in pomagati pri izobraževanju v šolah.
  • Delovati kot odvetniki prizadetih zaradi alergije in se zavzemati za boljšo podporo tam, kjer se ne zdi zadostna.

TINA VESEL (s sodelavci)