Zaskrbljujoče

Mobing med učitelji

 V tekmovalni, individualistični družbi pravzaprav ni presenetljivo, da se pojavlja drugačna, bolj skrita oblika nasilja, torej mobing. Po Heinzu Leymannu govorimo o mobingu tedaj, ko je napadeni posameznik v podrejenem položaju in izpostavljen sistematičnim in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom (ali posledico), da ga izrine iz sistema, pri tem pa napadeni to občuti kot diskriminirajoče. Opredelil je 45 različnih tovrstnih dejanj in jih razvrstil v pet skupin – po namenu. Tako ločimo napade, ki ogrožajo izražanje in komuniciranje, vzdrževanje socialnih stikov, krnijo osebni ugled, kakovost dela in zdravje zaposlenega. 

Posledice mobinga so za žrtev lahko zelo hude. Pojavijo se lahko psihične težave in obolenja, slabša socialna varnost, slabenje socialnih odnosov in nenazadnje izguba službe. Tudi delovna organizacija in posredno država občutita velike finančne in kadrovske izgube. Poveča se bolniška odsotnost, prav tako prehajanje zaposlenih, zaradi česar sta učinkovitost in produktivnost dela manjši. Vpleteni so tudi drugi sodelavci, ki trpijo zaradi nezdravega psihosocialnega ozračja na delovnem mestu in slabih medosebnih odnosov.

Po raziskavah sodeč je mobing najbolj razširjen v javnih ustanovah. Koliko je psihičnega nasilja med učitelji v osnovnih šolah? Z raziskavo smo želeli ugotoviti, v kakšni vlogi so se učitelji že srečali z mobingom in kdo ga izvaja nad njimi.

V anketo smo zajeli 106 osnovnošolskih učiteljev iz treh mariborskih osnovnih šol. Izpeljali smo jo lani.

Nekateri žrtve, drugi opazovalci

Kaj smo ugotovili? Kar 14,2 odstotka vprašanih je (že) bila ali je (še) žrtev trpinčenja na delovnem mestu. Odstotek je zelo visok, saj nakazuje, da je najmanj vsak sedmi učitelj izpostavljen mobingu. Če razčlenimo odstotek, ki prikazuje tudi tiste učitelje, ki so bili priča mobingu, je podatek še bolj zaskrbljujoč. Opazovalo ga je kar 17,9 odstotka. Če ta podatka združimo, vidimo, da je kar tretjina vprašanih že bila podvržena mobingu. Nadlegovanje na delovnem mestu je v šolstvu torej precej pogosto! Trije učitelji so celo priznali, da so sami izvajali mobing. S psihičnim nasiljem se v nobeni od teh vlog ni srečalo le 65,1 odstotka anketiranih.

Kdo so storilci

Učitelji so najpogosteje opazili, da jih trpinčijo nadrejeni. V kar 12,3 odstotka primerov je mobing izvajal ravnatelj. Vsak pedagoški vodja si želi, da bi imela šola zavidljive dosežke. Ker šole med seboj tekmujejo za naklonjenost učencev in staršev, se lahko zgodi, da vodja preveč pritiska na učitelje, jim nalaga preveč dela in od njih preveč pričakuje. Učitelji lahko te pritiske občutijo kot ogrožujoče. Če na šoli ni timskega duha, če vodja ne zna pravilno voditi in usmerjati svojih zaposlenih, se lahko pojavijo trenja in diktatorsko vodenje šole, kar lahko privede v mobing. Naslednji, ki pogosto trpinčijo učitelje, so njihovi sodelavci (6,6 odstotka). Presenetljiv je podatek, da mobing v kar 4,7 odstotka izvajajo učenci in v 3,8 odstotka njihovi starši. To opozarja na pedocentrično usmerjenost in permisivno vzgojo otrok. Starši so postali prezaščitniški, učiteljem ne zaupajo in jim ne verjamejo, kot so jim v preteklosti. Tako so največkrat prav starši pripravljeni narediti vse, da se nekega učitelja psihično uniči in prežene s šole. Zanimivo bi bilo vedeti, zaradi katerih razlogov se starši »spravijo« na učitelje in kako jih trpinčijo. A še posebno izstopajo učenci. Sklepamo lahko, da učitelje vse manj spoštujejo, cenijo in upoštevajo. Predvidevamo, da učenci učitelje trpinčijo tako, da neprestano povzročajo nemir, ne poslušajo, ne sledijo učni uri, učitelju ne pustijo do besede, ga zmerjajo, prekinjajo … Skratka, hitro se pojavi vprašanje učiteljeve avtoritete.

Kako naprej

Zaradi vsega navedenega je treba mobing zamejiti in preprečiti. Obstaja več različnih možnosti za preprečevanje. Najboljši se zdijo preventivni ukrepi, denimo nenehno ozaveščanje zaposlenih o tem pojavu, dejavnosti proti mobingu (javne ali v posamezni organizaciji) in ustrezna zakonodaja, ki bi ga preprečevala. Pri nas smo konec lanskega leta sprejeli nov Kazenski zakonik (KZ-1), ki v 197. členu obtožuje storilce mobinga in zanje predvideva zaporno kazen do dveh let. Največ pa, seveda, lahko storimo sami s spremembo naše miselnosti in vrednostnega sistema. Dobri medčloveški odnosi in sodelovanje bi morali postati najvišji vrednoti, ne pa da ju je izrinila želja po dobičku in tekmovalnosti.