Javna pedagogika neoliberalizma

Rutarjeve lekcije

Fundamentalistična narava prostih trgov in nove oblike kapitalistične avtoritarnosti terjajo veliko birokracije. Terjajo tudi natančno določene oblike subjektivnosti ljudi, zato ti v resnici ne smejo biti svobodni. Taki so lahko le, če je njihova svoboda neposredno uporabna in koristna za profite. Danes je neoliberalizem normalno stanje sveta. Deluje tudi kot pedagoška sila, ki oblikuje življenja ljudi, pri tem pa spretno preprečuje kritično misel, emancipatorične zgodovinske projekte, pravična dejanja, solidarnost in pomen, ki bi ga lahko ljudje pripisovali demokraciji.

Vse mora biti skladno z zakoni, saj v to nihče pri zdravi pameti ne dvomi; toda vprašanje je, če so res vsi zakoni dobri, kot bi dejal Immanuel Kant.

Je torej etično, če se človek vselej togo drži neumnih določil kakega zakona, ali bi bilo bolje držati se zdrave pameti? Kaj dobimo, če to vprašanje prenesemo na področje vzgoje in izobraževanja?

Izcimi se vrsta problemov, ki imajo v sodobnem svetu skupni imenovalec. Ta je spoznanje: otroci so danes vse bolj le še tveganje. Bolje je, da jih nimaš, ker ne veš, kako bo jutri, kako bodo živeli, ali bodo sploh dočakali starost in pokojnino in vse drugo. Kapitalizem namreč napada družbene strukture in jih pospešeno razgrajuje, zato pravimo, da je fundamentalističen. /…/.

Henry Giroux v odlični knjigi z naslovom Youth in a Suspect Society (Palgrave, 2009) pokaže, da je življenje vseh ljudi, tudi učiteljev in učencev, v radikalni kulturi prostih trgov vse bolj naddoločeno z logiko, ki jo želim na kratko orisati v tem prispevku.

Logika je tale: upanje ljudi je vse bolj prekerno. To pomeni, da so ljudje vse manj samozavestni, vse bolj podrejeni ideologiji tveganja, njihovo hrepenenje pa je vse bolj vezano na posedovanje dobrin in blaga, medtem ko je sistem vse blaznejši, zlasti mladi ljudje pa vse bolj predstavljajo tveganje, ki …/…/.

Mladi ljudje so vse bolj breme, poudarja Giroux, in vse manj upanje na lepšo prihodnost. Niso bogastvo, temveč so strošek.

Prav kultura prostih trgov je v Sloveniji neločljivo prepletena z neko drugo kulturo, ki še povečuje prekernost in zmanjšuje samozavest navadnih ljudi. To je kultura hlapcev, za katere se še vedno vzgajajo mladi.

Kultura prostih trgov in kultura hlapcev se v teh krajih dopolnjujeta na skoraj neverjeten način, ki je zelo aktualen in izrazit v šolskem polju.

Kapitalizem namreč terja deregulacijo, privatizacijo, ideologijo svobodnih trgov in kar je še takih lepo zvenečih izrazov, ki uničujejo socialno državo, medtem ko kultura hlapcev terja nadzorovanje in birokracijo, veliko birokracije, kar zelo dobro čutijo na svoji koži učitelji.

Učitelj je kajpak pomemben, zato ga je treba strogo nadzorovati, da ne bi mladih zapeljal. To so, denimo, očitali Sokratu, ki …/…/.

Z birokracijo se učiteljem odvzema družbeno in politično odgovornost za delo, obenem pa se jih strogo nadzoruje.

A kdo bo spreminjal svet na bolje, če ne prav mladi? In če so prav ti mladi breme, ne pa nosilci upanja, je vsako govorjenje o nadarjenih in negovanju, ustvarjalnosti, razvijanju kognitivnih zmožnosti, kritičnega uma in domišljije čista sleparija, kajti birokratski oklep okrog učiteljev je ipso facto tudi breme, ki ga ti prenašajo na mladež.

V tej državi je kultura hlapcev tista, ki tiho veleva ljudem, naj ne bodo preveč uspešni, ker se to ne spodobi. Če hočeš, da ti uspe, moraš zato oditi v tujino, ker je tu zelo malo možnosti za uspeh, kajti tega mora prej nekdo odobriti. /…/.

Ljudje pogosto kljub kapitalizmu ne želijo, da bi bil kdo boljši od njih. Za hlapce so namreč vzgojeni in hlapčevsko se obnašajo. Ni vselej tako, a to ne spremeni bistva.

V Sloveniji na žalost preplet predstavljenih kultur učinkuje na številne ljudi tako, da prostovoljno pristajajo, da postajajo še sami blago in da se jih obravnava kot blago. Ali pa pristajajo na to, da …/…/. Ni čudno, da imamo toliko samomorilcev in tako malo Nobelovih nagrajencev. Zaradi togega oklepanja (neumnih) pravil samomorilcev ne bo nič manj, Nobelovih nagrajencev pa nič več.

Dr. DUŠAN RUTAR