Blišč in beda

Odvisnost od mobilnega telefona

/…/ S čedalje več mobilnimi telefoni in široko paleto vse bolj prefinjenih modelov, kakor tudi z vsemi vrstami ponudb agresivnih marketinških kampanj, postajamo priča vse pogostejšemu pojavu, ki je v nekaterih državah že prava »socialna bolezen«, prepoznana pod imenom telefonska odvisnost, »cellularomania« ali »cellular addiction«.

Sprva je bil mobilni telefon mišljen predvsem kot nepogrešljiv pripomoček v rokah tistih posameznikov, ki so bili dejavno vpeti v socialno družbeno dogajanje in so želeli (hoteli) biti pri svojem delu nenehno dosegljivi. Kaj kmalu se je želja po stalni povezanosti z družino, bližnjimi in sodelavci pojavila tudi med drugimi uporabniki. Torej se je razvila potreba po komunikaciji brez časovnih in prostorskih omejitev, ob tem pa se je pojavila tudi manj prijetna posledica, in sicer motenje osebne svobode klicanega uporabnika.

Tako je korak za korakom mobilni telefon, z vse bolj izpopolnjenimi funkcijami, postal predmet, ki nas spremlja ves dan pri organizaciji dnevnih obveznosti (budilka, beležke, koledar, kalkulator, ura …) in pri sproščanju v prostem času (igrice, fotoaparat, videokamera …).

Občutek svobode

/…/ Najstniki pogosto uporabljajo mobilni telefon kot obrambni mehanizem pri soočanju z nerodno, nesamozavestno komunikacijo v začetni fazi poznavanja osebe ter pozneje pri ohranjanju in nadgrajevanju nadaljnjih odnosov z njo. Pri tem je velika krivda prav pri starših, ki otroku prezgodaj kupijo mobilni telefon, saj želijo biti stalno navzoči v otrokovem življenju. Največja težava pri pretirani komunikaciji z mobilnim telefonom je, da ta postane samoumevni način za reševanje medsebojnih odnosov. Obstaja možnost, da v tem primeru komunikacija po mobitelu nadomesti realno komunikacijo iz oči v oči (face to face), to pa še posebno velja za besedilna sporočila (SMS). Uporabnik s tem idealizira netelesni stik le na podlagi kratkih, šifriranih sporočil. Prav tako obstaja možnost, da se s pretirano komunikacijo po mobilnem telefonu ustvarjajo …/…/.

Neke vrste fetiš

Naslednja zelo pomembna psihološka funkcija mobilnega telefona je, da ta postaja sredstvo za premagovanje osamljenosti in izoliranosti in si nekako prisvaja vlogo anksiolitika in antidepresiva. Tovrstna uporaba mobilnega telefona brez dvoma vodi v odvisnost, saj postane simbol za »prisotnost nekoga«, ki je vedno, ko ga potrebujemo, dosegljiv. Tako lahko postane čustvena navezanost na mobilni telefon neke vrste fetiš, in to tolikšen, da uporabnik ni sposoben delovati brez aparata, kaj šele, da bi ga samovoljno izklopil, saj bi se takoj počutil kot odrezan od sveta. Uporabnik tako živi v prepričanju, da so drugi vedno prisotni in na voljo, da je to pač stvarnost. Obstaja verjetnost, da tako nikoli ne bo imel priložnosti doživeti izkušnje, da bi te osebe občutil kot odsotne. Kako bo torej doživljal morebitno smrt katere od vedno dosegljivih oseb?

Prav tako se kaže določena anomalija v tem, da uporabniki mobilnega telefona pri posredovanju podatkov ne ločijo več med javnim in zasebnim ter med intimnim in tistim, kar smejo deliti tudi z drugimi. To spoznanje pomembno vpliva na …/…/.

Naslednja funkcija telefona, ki je vedno bolj v porastu, je ta, da se ga prikazuje kot sredstvo za obvladovanje resničnega sveta. S številnimi, vedno bolj izpopolnjenimi zmogljivostmi ustvarja mobilni telefon miselnost, da ima idealizirano sposobnost stalne prisotnosti in »ustavitve časa«. Ta iluzija o moči nas lahko pahne v občutek njegove skrajne vsemogočnosti in vseprisotnosti.

Pozorno pri najstnikih

Tveganje za zlorabo vseh teh funkcij je največje pri najstnikih, saj je prav najstniško obdobje tisto, v katerem poteka razvoj in učenje načina vzpostavljanja socialnih stikov ter razvoj sposobnosti za kontrolo nagonov in čustvenih odnosov do ostalih.

Komunikacija prek mobilnega telefona lahko v resnici postane edina možna pot za vzpostavljanje razmerij. /…/

Kje so meje

Odvisnost od mobilnega telefona je kompleksen pojav. Na podlagi opravljenih številnih študij po vsem svetu o zapletenosti pojava odvisnosti od mobilnega telefona – na Kitajskem so ga poimenovali »keichu« – so ugotovili, da ta težava doleti predvsem mlajše uporabnike. Vsakodnevna splošna raba tega predmeta pogosto zamegli, kje je meja med normalnim in odklonilnim vedenjem. Zato je pomembno usmeriti pozornost na kvantiteto in kakovost odnosa do mobilnega telefona. Z vidika kvantitete se na splošno govori o »cellularomaniji«, ko se posameznik več kot 30 minut ukvarja z mobilnim telefonom in ima vsaj 300 kontaktov s klici in sms sporočili. Prav tako se kvantitativni problem manifestira v predolgih pogovorih z manj osebami ali pa s čezmerno rabo drugih funkcij, ki jih omogoča mobilni telefon.

Ne glede na število klicev in poslanih sporočil ter dolžine pogovorov je od mobilnega telefona odvisen tisti uporabnik, ki kaže naslednja odstopanja v vedenju:

• Večino svojega časa nameni dejavnostim, ki jih nudi mobilni telefon (klici, SMS, posvetovanja, uporaba fotoaparata in videokamere, igrice).
• /…/
• Je čustveno navezan na mobilni telefon in vsebino, ki jo ima shranjeno (SMS, fotografije, videoposnetke, telefonske številke).
• Mobilnega telefona ne uporablja po potrebi, ampak za izpolnitev čustvenih navez in kot poglavitno sredstvo za komunikacijo.
• Občuti skrb, vznemirjenost, tesnobo ali celo napad panike, če mobilni telefon ne deluje (prazna baterija) ter občuti bes na operaterja, če omrežje ni dosegljivo.
• Ob izgubi ali kraji mobilnega telefona občuti žalost in stisko ter se ob nezmožnosti klicanja po potrebi počuti zelo nesrečnega.
• Mobilni telefon uporablja kot sredstvo za navezavo stikov s tistimi, s katerimi ne želi navezati direktnega stika.
• /…/
• Za pretirano navezanost do mobilnega telefona uporablja alibi, denimo varnostni razlog.
• Nagnjen je k temu, da z mobilnim telefonom nadzira strah in negotovost pred osamljenostjo, tesnobo, raznimi fobijami.
• Nagiba se k uporabi več mobilnih telefonov (služba, družina, prijatelji, razmerje).
• Ponoči se zbuja, da bi preveril morebiten prejem sporočila SMS ali klica.

Kot vse nove odvisnosti se tudi »cellularomania« manifestira predvsem v odnosu z najšibkejšim aspektom osebe. Če ima, denimo, oseba probleme s samopodobo, bo prekomerno uporabljala mobilni telefon za reševanje in odpravo te težave. Podobno drži tudi za osebe, nagnjene k odvisnosti od oseb – tudi zanje mobilni telefon postane predmet za upravljanje čustvenih potreb. Odvisnost od mobilnega telefona se pogosto pridružuje drugim odvisnostim, kot so nakupovanje, videomanija, računalniške igre. Vse naštete odvisnosti so prisotne tako pri uporabi mobilnega telefona, kakor tudi pri kupovanju najnovejših modelov telefonov, modnih dodatkov itd.

Odvisnost od sporočil SMS

Pošiljanje sporočil SMS se je bliskovito razširilo, saj imajo uporabniki tako dostop do hitrega in indirektnega prejema pisnega sporočila (kot pismo, e-pošta), ki med drugim ostane shranjeno. Ko še ni bilo t. i. SMS-ov in elektronskih sporočil, so tisti, ki niso znali ali zmogli česa povedati, raje napisali dopisnico ali pismo. Danes se pisni način priročno in najhitreje izvaja po e-pošti, še hitreje in bolj priročno pa s sporočili SMS. S pretirano uporabo sms sporočil izhaja spodbuda za nastanek in razvoj sintetičnega (umetnega) jezika, sestavljenega iz okrajšav in šifer (yu3 = jutri, TIR= te imam rad-a) in je brez dvoma najbolj razširjen med mlajšimi, kar predstavlja resnično tveganje, da postanejo popolnoma odvisni od SMS-ov in da bo sintetični jezik prevzel v fazi njihovega razvoja prednost pred miselnimi in čustvenimi funkcijami, kar bi privedlo k strukturiranju izrazito sintetične miselne oblike.

Bolje preprečiti kot zdraviti

/…/ Za pravilen in uravnotežen odnos do mobilnega telefona je potreben avtotrening v tem smislu, da redno spremljamo čas, ki ga namenjamo temu predmetu, od časa do časa pa si privoščimo tudi pavzo od njegove tako pomirjujoče prisotnosti.

Prevedla in priredila

DEJANA BENČIČ

Celoten članek preberite v tiskanih Šolskih razgledih! V njih je še veliko zanimivega!