Bolezni hrbtenice

O človekovi drži

Neki dan smo sestankovali v učilnici biologije, ko se je iz kabineta nasmehnil šolski okostnjak. Gledajoč njegovo sloko in pokončno držo me je prešinilo, kako pomembna je v resnici hrbtenica. Mar ni tako, da otroke v šoli učimo, da so naloge hrbtenice zagotoviti obliko trupa in omogočiti prenašanje obremenitev? Potem pa sledi ura moraliziranja o pokončni drži, gibanju in škodljivih posledicah buljenja v različne ekrane. Učitelji smo itak zelo dobra prispodoba potencialnih bolečin v hrbtenici, sploh ko popoldne sedimo tudi po pet ur za računalnikom, tipkamo v tri dni, kot da brez vseh teh papirjev ne znamo učiti.

Pravi učitelj ima vedno pripravo. Pravi učitelj ima vedno lepo držo, saj preventivno prakticira vse te moralne zgodbice, ki jih učenci poslušajo. Pravi učitelj nima bolečin v hrbtenici, ker se veliko giblje in se vsako leto dva debela meseca sonči na terasi pred svojim razkošnim vikendom, tako namreč poskrbi za sintetiziranje vitamina D. Pravi učitelj hodi pokončno. Ima trdno in pokončno hrbtenico. Tako ali drugače. Med drugim se zna opredeliti v svojem avtonomnem polju.

Če bi napisali opisno oceno, bi učitelj z zdravo hrbtenico deloval približno takole:

Prevzema različne naloge, ki jih izpelje v celoti. Svoje rezultate zna analizirati in utemeljiti. Prevzema odgovornost za svoje odločitve in se strokovno izpopolnjuje, novo znanje vnaša v prakso. Je občutljiv na socialno mrežo vseh udeležencev vzgojno-izobraževalnega zavoda. Informacije prenaša točno in zanesljivo. Ima vizijo, v katero vpleta vse udeležence. Izzivov se ne boji, pač pa se uspešno spoprijema z njimi. Ima organizacijske sposobnosti in čuti pripadnost kolektivu. Je fleksibilen in vedno poišče konstruktivne rešitve. Ima visoko razvito stopnjo empatije in prevzema določene naloge, četudi mu niso všeč. Svoje mnenje izraža glasno in ga zna utemeljiti. Nima težav s podrejanjem avtoriteti, saj razume, da si vrednost ljudje določamo sami. Je sam sebi največji kritik.

Na drugi strani pa se bolezni hrbtenice prepoznajo približno takole:

Se ogiba zaposlitvam in različnim dejavnostim, prelaga odgovornost na druge. Rad pokaže s prstom na druge ali pa sebe prikaže kot žrtev. Skrbno neguje svoj status in stalno preverja, kako ga vidijo drugi. Nesoglasja in konflikte usmerja sebi v prid. Se strokovno ne izpopolnjuje, ker je sam zakladnica večnega znanja. Ima nekaj navidezno dobrih prijateljev, za katere se potrudi, saj ohranjajo njegov status. Nima vizije, ampak zgolj potrebe in zahteve. Je nefleksibilen, vsak izziv vidi kot nepremostljivo težavo. Nima mnenja o zadevi ali pa se ne upa izjasniti. /…/ Ima težave s podrejanjem avtoriteti, saj mora preračunati, kaj se za njegovo podobo v javnosti bolj splača. Se podredi le, če bo pridobil nekaj v zameno. Hrepeni po pohvali. Lahko ima igralske sposobnosti in občutek za dramo.

Opisna ocena je v bistvu zelo dober pripomoček za oris stanja v družbi. Z nizanjem glagolov, ki opisujejo dejanja, spretnosti in sposobnosti, lahko izčrpno podamo sliko nekega subjekta. Opisna ocena je lahko zelo izčrpna in pove veliko več kot številka plačnega razreda ali stopnja izobrazbe, pove namreč nekaj o drži človeka in o njegovi zdravi hrbtenici.

TINA PAJNIK