Slovenija: navodila za uporabo

Uvodnik

Predstavljajte si, da ob potepu po Sloveniji naletite na velik gumb, na katerem piše »RESET«. To je tisti gumb, ki pobriše iz spomina vso navlako; gumb, ki zapre nedejavne programe in ob ponovnem zagonu zagotovi gladko obratovanje sistema. Obstanete pred gumbom in se zamislite: Ga pritisniti ali ne? Kakšne bodo posledice? Kdo pa ste, da bi prevzeli na svoja pleča odgovornost za tako veliko spremembo v celotni državi? /…/

In prav je tako. Ne zato, ker bi v Sloveniji vse teklo gladko, temveč zato, ker preprosto nimamo kompetenc, da bi resnično prevzeli odgovornost za upravljanje s kompleksnostjo tega, čemur rečemo država. Tudi tisti vplivni in močni, ki se trudijo dajati vtis, da vedo, kaj delajo, niso zares pripravljeni prevzeti vse odgovornosti za svoje odločitve v imenu ljudstva, ki ga zastopajo.

V mladosti nihče ne pridobiva znanja o soodločanju v skupinah, razreševanju konfliktov, zrelem čustvenem izražanju, logičnem mišljenju, o politiki kot vedi o aktivnem sooblikovanju skupnega življenja. V šolstvu je …/…/. Mladi se naučijo družbo videti kot aparat, ki deluje po vgrajenih nastavitvah in bi lahko s pritiskom na »RESET« družbo le ponastavili na neko osnovno izhodišče. Nezaslišano je gledati širše, kot je družbeno dopustno.

Znanja o kompleksnih družbenih procesih in tem, kako jih sooblikovati, je v vseh starostnih skupinah porazno malo. Nič čudnega, da ob 25. obletnici samostojnosti Slovenije izhajajo knjige, polne godrnjanja nad zgodovino in neodgovornostjo politične »elite«, polne kazanja s prstom in moraliziranja. Ni težko biti revolucionar iz fotelja.

Dejavne revolucionarje navadno doleti utečena usoda, ki jo zgodovina vedno znova potrdi: čez dvajset, trideset let se prelevijo v nasprotnike vnovičnih sprememb, ko te potrkajo na vrata. Enako surovo in nasilno se postavijo proti novim prinašalcem sprememb, kot so se nekoč nekdanji varuhi utečenosti postavljali proti njim.

Kako naj potem mi, mali ljudje, sploh kako vplivamo na pozitivne premike? Prav to vprašanje mi je osrednje vodilo v novi knjigi Slovenija: navodila za uporabo (je v pripravi na izid). Ne oziram se k velikim »krivcem«, ne »brožam« po nesnagi preteklosti, ne posvečam se delnim rešitvam. Prepričan sem, da je resnično izobražen posameznik, ki si upa misliti s svojo glavo in prevzeti odgovornost za svoja dejanja in odločitve, temeljni gradnik zdrave države. V tem smislu nagovarjam slehernega državljana Slovenije in ga pozivam h globokemu razmisleku o svoji odgovornosti, o svoji možnosti vpliva na obstoječe stanje. Pozivam k introspekciji in pripravljenosti na delo na sebi. /…/

Potem bomo, četudi nikoli ne naletimo na zeleni gumb »RESET«, vedeli, kaj je treba storiti, da bi kot država postali skladnejši z organskim dizajnom družbe, spoštljivo umeščene v naravo. Naredili bomo prepotrebne spremembe, sprejeli svoje dolžnosti in odgovornosti do vseh živih bitij, s katerimi si delimo planet – neogibno prepleteni in povezani. Kot je rekel Marshall McLuhan: »Na vesoljski ladji Zemlja ni potnikov. Vsi smo posadka.«

NARA PETROVIČ