Ugovor na oceno

O nepotrebnem strahu šolnikov pred inšpekcijo

/…/

Število pobud za inšpekcijski nadzor zaradi domnevno neprimernega oziroma neustreznega obravnavanja ugovorov na ocene v zadnjih letih narašča. Učenci, dijaki in starši se vedno bolj zavedajo svojih pravic in možnosti, ki jim jih ponuja zakonodaja, pogosto jih vsaj v zadnjem času na to opozorijo tudi odvetniki, s katerimi se nekatere šole srečujejo že skoraj na dnevni bazi.

Ugovor na oceno je možen ob koncu pouka, kadar starši, učenec ali dijak menijo, da so bili nepravilno ocenjeni. Pisni ugovor se vloži v treh dneh po prejemu spričevala oziroma druge zaključne listine pri ravnatelju šole. Ta o tem sicer ne odloča, ampak je njegova vloga le, da preveri njegovo pravočasnost (v osnovnih šolah) oziroma utemeljenost (v srednjih šolah). Če sta ta pogoja izpolnjena, v treh dneh imenuje tričlansko komisijo, pri kateri je v osnovni šoli določeno, da mora biti vsaj en član, ki ni zaposlen na tej šoli, in da v komisiji ni tistega učitelja, ki je učenca prvotno ocenil; pri srednjih šolah pa to ni določeno tako natančno. V osnovni šoli potem komisija pregleda dokumentacijo in izbira med dvema možnostma: ali bo ustreznost ocene presodila na podlagi dokumentacije ali bo učenca ponovno ocenila. Pri drugi možnosti o tem obvesti učenca in starše ter določi nov datum ocenjevanja. Svojo odločitev jim mora komisija sporočiti najpozneje v osmih dneh po vloženem ugovoru. Odločitev komisije je dokončna. V srednjih šolah je postopek podoben, le da mora komisija odločiti v treh dneh po prejemu ugovora (pri tem lahko ugovor kot neutemeljen tudi zavrne), natančneje pa je določen tudi morebitni novi datum ocenjevanja, s katerim mora biti dijak seznanjen najpozneje tri dni pred novim ocenjevanjem.

Kadar šola sledi določbam pravilnika, ne bi smelo biti nič narobe. /…/ Inšpektor bo od šole v prvi fazi vedno zahteval dokumentacijo, na podlagi katere bo lahko spremljal proces ugovora. Pri obravnavi pritožb na odločitev komisije pogosto naletim na neupravičen strah med učitelji in vodstvom, ko izvedo, da me zanima postopek določitve ocene po ugovoru. Neupravičeno se lahko pojavi občutek, da bo pa zdaj inšpektor določal novo oceno, da bo vse razveljavil, da bo šola prišla na slab glas ipd. Inšpektor nove zaključne ocene nikoli ne določa. To je prav, saj morajo učitelji pri svojem delu, kamor spada tudi zaključevanje, ostati samostojni. Posledično to drži tudi za komisije, ki jih po ugovoru ob utemeljenosti imenuje ravnatelj. Zgodilo se je že, da je imel učenec zaključeno negativno oceno, ki jo je potrdila tudi komisija, ob napovedi prihoda inšpektorja pa se je ta ocena spremenila v pozitivno, čeprav za to ni bilo nobenega razloga.

Kaj bo ob nadzoru storil inšpektor?Pregledal bo vso dokumentacijo v zvezi s samim ugovorom – ne bo pa pregledoval, denimo, vseh testov, zasliševal učitelja o ustnem ocenjevanju skozi celo šolsko leto, računal točk in podobnega. Če bo šola ustrezno obravnavala ugovor, če bo komisija sestavljena pravilno, če bo odločanje potekalo v določenem roku in bodo o tem obveščeni tudi učenci, dijaki in starši, se bo postopek ustavil. Zato je odveč skrb, kaj se bo zgodilo, če je šola delovala v skladu s pravilnikom.

Najpogostejša napaka pri odločanju o ugovoru, je ta, da o tem odloči kar ravnatelj sam. V osnovnošolskem pravilniku se zaradi jasne definicije zgodi to redkeje. V srednjih šolah pa ravnatelj ne ugotavlja samo pravočasnosti prejetega ugovora, pač pa tudi njegovo utemeljenost. Če meni, da je ugovor neutemeljen, ga zavrne. Pogosto je to tudi edini stavek, ki ga dijak v obrazložitvi zavrnjenega ugovora dobi. To je potem pogost razlog, da se dijaki pritožijo na Inšpektorat, saj ravnatelj ni pojasnil, na podlagi česa se je tako odločil. Kljub obilici dela ob koncu šolskega dela bi bilo v tem primeru smiselno, da bi ravnatelj – še posebej, če gre za ugovor na oceno pri predmetu, ki ga strokovno ne pozna – imenoval tričlansko komisijo kot v osnovni šoli, ki naj potem ugovor preuči in o njem odloči. Če se bo ravnal po pravilniški dikciji, pa naj poleg svoje zavrnitve to tudi utemelji. V inšpekcijskem nadzoru bo to namreč tudi prvo inšpektorjevo vprašanje. Če bo inšpektor ugotovil, da je ravnatelj ugovor zavrnil zaradi »drugega« dela ali morda zaradi kakšnih drugih subjektivnih okoliščin, bo …/…/.. Zavedati se je namreč treba, da tudi če mi sami pričakujemo nek odgovor na kar koli (prošnjo za delo, pritožbo na previsok davek …), ne bomo zadovoljni, če bo edini stavek, ki ga bomo prejeli, ta, da se naš ugovor, pritožba, prošnja zavrne. /…/

Osnovnošolski pravilnik ne določa natančno obličnosti odgovora ravnatelja oziroma komisije, nasprotno pa morajo biti v srednjih šolah odgovori na ugovore izdani s sklepom.

Morebitna pritožba na postopek ugovora na zaključno oceno, ki jo prejme Inšpektorat, naj šole ne spravi iz tira. Zagotovo ni prijetno, če ob koncu šolskega leta na šolo pokliče in pride inšpektor v zvezi s tem, saj vnese nek nemir. Toda učitelji in ravnatelji so lahko popolnoma mirni, če so delovali v skladu s pravilnikom o ocenjevanju znanja, ki natančneje določa postopek pri ugovoru na zaključno oceno. Inšpektor bo svoje delo zaključil zelo hitro, še posebej, če imajo šole to dokumentacijo lepo, pregledno urejeno na enem mestu. /…/

Pritožb v zvezi s tem je sicer vedno več, najpogosteje sicer neutemeljenih in zna se zgoditi, da se bo kdaj pritožil kak učenec, dijak ali starši tudi na šolah, kjer tega še nikoli ni bilo. Strah pred nadzorom pa je, kadar je vse potekalo v skladu s pravilnikom, popolnoma odveč.

Dr. JURIJ ŠINK,
inšpektor za šolstvo