O učenju novih okusov

Izziv za vsakogar

Vsi starši si želimo, da bi naš otrok jedel vse. Pot do vsejeda ni vedno preprosta, ker se mora otrok novih okusov preprosto naučiti. Nekateri so mu takoj všeč, pri drugih je treba več ponovitev. A učenje novih okusov ima svoje zakonitosti …/…/.

Sladko in mastno najbolj slastno

Določeni okusi so zapisani v človeško genetiko.Morda se zdi neverjetno, a ni: normalno je, da imamo radi sladko in mastno. Če spadate med ljudi, ki se posebej težko odpovejo sladkemu, ste le eden izmed običajnega povprečja. Ta okusa sta že v pradavnini označevala kalorično hrano, s katero si je človek ustvaril rezerve, ki so mu pomagale preživeti. Nasprotno pa grenak okus v naravi pomeni znak za strup.

Zato je sladko tudi humano mleko, ki z glukozo skrbi za rast in razvoj novorojenčkovih možganov, ki so naša najhitreje rastoča mišica. /…/ Otrok ima tudi mnogo več okušalnih brbončic kot odrasli, ker segajo še v žrelo. Zato okus dojema na potenco – narava ga tako zaščiti. Pri tistem, kar mu je všeč, še posebej uživa. Tisto, kar pa mu ne ugaja, ga takoj odvrne. Sladkor ni nedolžno živilo; v možganih vpliva na centre za užitek, kot še nekatere druge substance, zato lahko razvijemo odvisnost od njega.

Če vse to vemo, potem zlahka razumemo otroško (tudi odraslo) ljubezen do sladkega: narava je preprosto močnejša, zato se ne jezimo nanj. Toda več sladkega v otroštvu sproži željo po več sladkem pozneje v življenju, kar pa lahko vodi v nenalezljive kronične bolezni. Ker poznamo posledice, otroku dodatno ne sladkamo jedi in pijač …/…/.

Zaščitno genetsko vedenje

Vseh drugih nesladkih okusov se mora otrok naučiti. A to ne poteka vedno gladko. Prvič, ker mu to brani potencirano občutenje okusa, drugič pa tudi zato, ker imajo otroci še en genetski "filter" – neofobijo ali odpor do nove hrane. Skozi razvoj človeštva nas je to vedenje ščitilo, da se nismo zastrupili z neznano hrano. Človek je res radovedno bitje in otroci nesejo v usta mnogo stvari, vendar z namenom, da bi jih poskusili, ne pa tudi pojedli.

Sprejemanje novega okusa je za otroke veščina, ki se je naučijo postopno: potreben je čas in res veliko ponovitev, od 15 do 20. To drži tudi za odrasle. Če bi prišli v tuje okolje in jedli njihovo hrano, bi jo sprejeli. Otroci se uživanja novih jedi učijo tako, da hrano gledajo, se je dotikajo, jo ovohavajo, okušajo, tudi izpljunejo. Tega ne delajo, ker bi želeli nagajati; pač pa tako poteka seznanjanje z okusom, vonjem in s teksturo. Njihove brbončice ne zmorejo preveč dražljajev, naenkrat lahko poskusijo eno do dve novi živili, ne pa mnogo živil po malem. Ista nova živila jim ponudimo dva- do trikrat na mesec, v jedilnik pa vedno poskusimo vnesti nekaj novega.

Za dobro ozračje pri mizi

Način, kako se obnašamo pri mizi, je za otroka enako pomemben kot jed ali pa še bolj. S pogovorom o temah, ki so otroku blizu in jih ima rad (npr. družinski izleti, hišni ljubljenci, njegovi domači), ustvarimo ljubeče in zabavno ozračje, ki veča sprejemljivost otroka. Socialna interakcija z otrokom med hranjenjem je zelo pomembna in naloga pedagogov je ustvariti dobro podporno okolje. /…/ Otroka privlačijo jedi ali pijače, pri katerih uživamo, odbijajo pa ga tiste, ki jih zavračamo – z gestami ali besedami. Značilen primer privlačne pijače je kava, ki jo pijemo iz lepih skodelic, po možnosti s prijatelji in ima poseben ritual. Enako velja za mrščenje ob posamezni jedi – če je ne sprejmemo mi, je tudi otrok ne bo, čeprav nič ne rečemo. Če hrano zavrača, ga nikakor ne silite z njo, vzbudili boste namreč le odpor.

Verjemite okusu svojega otroka

Otroci imajo torej zelo občutljiv okus v primerjavi z našim, saj z leti sposobnost okušanja upada. Ob tem moramo upoštevati še individualne razlike v zaznavi okusov. Nekateri ljudje posamezne okuse zaznajo prej kot drugi, lahko jih čutijo močneje ali šibkeje. Lahko se zgodi, da sta mati in otrok iz drugega sveta okusov. Če otrok reče, da ne čuti istega kot vi, mu verjemite, kajti okus lahko doživlja drugače.

TANJA BORDON

Celoten članek, torej brez manjkajočih delov, lahko preberete v Šolskih razgledih št. 7, stran 12, ki so izšli 30. marca 2018. Seveda je v časopisu še veliko drugega zanimivega branja! Že imate svoj izvod Šolskih razgledov?