Minister »minus 20 odstotkov«

V zadnjih dneh preteklega leta je šolski minister dr. Igor Lukšič na dveh srečanjih s predstavniki staršev izjavil, da je treba obseg učnih načrtov za osnovno šolo skrčiti za dvajset odstotkov. V intervjuju za Dnevnik je to svoje stališče pojasnil: »V preteklosti smo dali posameznim šolskim strokam v roke škarje in platno, kar je pomenilo, da je vsaka poskušala v razpoložljive ure stlačiti čim več 'nujne' snovi … Pokazalo se je, da je snovi preveč in da zato zmanjkuje časa za utrjevanje in ponavljanje.« Ob tem je dodal: »Ne bi rad, da bi kdo razumel, da želim odločati o tem, koliko in katera snov je pri posameznem predmetu odveč. To bi bil politični pritisk. Kot minister le ugotavljam, da kritična masa ljudi opaža, da so učni načrti preobloženi, zato je tu treba nekaj storiti. Zares, ne le kozmetično.«

Kmalu po tem, ko smo lahko v časniku prebrali ministrove odgovore, sem prejela šaljivo elektronsko pošto: »Očitno je minister zvečer skušal z otrokom narediti domače naloge in ponoviti snov. Ko po dvournem trudu ni rešil matematične naloge in je ugotovil, da se otrok za eno kontrolno nalogo nauči dvakrat toliko kot nekateri študentje za izpit na bolonjskem magisteriju, je šel nejevoljen spat. Zjutraj se je zbudil odločen, že iz avtomobila je klical v kabinet in sporočil: 'Učne načrte je treba skrčiti, mi tega ne zmoremo več …'«.

Toda šalo na stran. Sporočilo besedila je resno in opozarja, da ministrov predlog o pavšalnem dvajsetodstotnem zmanjšanju obsega učnih načrtov ni oprt na strokovne ugotovitve, ki bi denimo pokazale, da zaradi obsega ali razdrobljenosti predmetov pri pouku ni mogoče dosegati želenih standardov znanja. Nima niti strokovne podlage v ustreznih raziskavah, ki bi spremljale učinke pouka. Gre torej za predlog, ki ga je minister izrekel precej »po občutku«. V pogovoru za Dnevnik je celo dejal, da se o tem ni posvetoval, denimo, z dr. Janezom Krekom, ki vodi nacionalno strokovno skupino za pripravo bele knjige o vzgoji in izobraževanju, saj naj bi bila prenova učnih načrtov »sprotna zadeva«, v katero se Krekovi komisiji ni treba »vtikati«. Kot kaže, ministru zadostuje občutek, da preobsežnost učnih načrtov opaža »kritična masa ljudi«, in da na to, kot pravi, opozarjajo vse številnejši starši in strokovnjaki«. Ob tem dodaja, da to tudi sam »že leta opaža kot oče različno starih šolarjev«.

Minister je s takšnimi izjavami, ki gredo, seveda, rade v ušesa številnih staršev in javnosti, najbrž skušal nabirati politične točke. Drugače je namreč težko razumeti njegove besede, ki se ne ozirajo na reference in so preračunane zgolj na željo tistih, ki jim je sporočilo namenjeno. Uporabil je ideološki govor, ki do pomena zavzema instrumentalno razmerje. Uporabil je argumente, ki v podatkih nimajo bistveno več opore kot šala v elektronski pošti. In kaj drugega pričakovati od politika? … Preberite v ŠR!