Domov - > Časnik Šolski razgledi - > letnik LXI, 19. februar 2010, številka 04 - > Tiskani mediji in prihodnost izobraževanja

Tiskani mediji in prihodnost izobraževanja

Nove tehnologije so vse od industrijske revolucije več kot nezanemarljiv dejavnik v družbenem življenju. Kot vemo, se njihov pomen povečuje, ritem novosti pa je vse hitrejši. To pomeni, da se ob novih tehnologijah kar naprej ustvarjajo fronte nasprotnikov med navdušenci zanje, ki bi kar se da hitro zavrgli zastarelo tehnologijo, vpeljali novo in s tem spremenili način dela ter življenja, in med tistimi, ki odklanjajo »novotarije« in tudi branijo ustaljene načine dela in življenja. Če opazujemo dogajanja na tej fronti skozi daljši čas, lahko zapišemo, da so same razprave o pomenu novih tehnologij in prakse njihovega vpeljevanja ali odklanjanja pravzaprav sestavina inkorporacije – kot bi rekli denimo s Pierrom Bourdieujem – teh tehnologij v strukture vsakdanjega življenja. Tehnologije seveda niso nedolžna zadeva, saj se z njihovo rabo lahko tudi bistveno spreminjajo ne le načini in produktivnost proizvodnje, ampak tudi take stvari, kot so miselnost, tehnike izvajanja oblasti in kajpak komunikacija med ljudmi. Prav na zadnjem področju smo v pozni industrijski družbi in še posebej v postindustrijski družbi priča skokovitim premenam in učinkom v družbeni simbolni sferi, ki bi bili brez novih tehnologij nemogoči.

Kakor koli že ni dvoma o pomenu in pomembnosti novih tehnologij, pa je treba razločiti med samo tehnologijo in njeno uporabo …

… Časopisne hiše in tiskovne agencije niso samo »stroji« za posredovanje informacij, ampak so ustanove, ki zaposlujejo množico usposobljenih profesionalcev. Ti bolj ali manj v skladu s standardi novinarstva informacijam dajo končno podobo in ohranjajo kakovost novinarskih zvrsti, ki omogočajo javni sferi njeno delovanje. Seveda moramo upoštevati tudi mnoge majhne specializirane časopise, med katere spada tudi ta, v katerem prebirate te vrstice. Šolski razgledi so časopis, ki je eden izmed ustvarjalcev kolektivne zavesti vseh dejavnikov v šolstvu in hkrati medij za sprotno strokovno spopolnjevanje, če ostanemo le pri najpomembnejšem. Če bi ga ekonomski razlogi pokopali, bi učiteljska javnost zgubila enega od svojih ključnih opornikov.

Zdajšnje »zastonjske« internetne strani pravzaprav parazitirajo na delu »tehnološko zastarelih« proizvajalcev informacij. In zdi se res nevarno, da bodo paraziti uničili gostitelja. Kaj bo iz tega na koncu, ne vemo. Vsekakor pa sta vzgoja in izobraževanje … Več v ŠR!