Zaživimo skladno s svojo pravo naravo

Notranji viri moči

Alfred D’Souza je napisal: »Dolgo se mi je zdelo, da se bo življenje šele začelo – pravo življenje. Toda vedno je bila na poti kakšna zapreka, nekaj, kar sem moral premagati prej. Nedokončano delo morda, nekaj, čemur sem se moral prilagoditi, dolg, ki sem ga moral poplačati. Potem naj bi se mi začelo pravo življenje. Končno pa se mi je posvetilo, da so vse te zapreke pravzaprav moje življenje«.

V življenju se srečujemo z mnogimi obveznostmi, pritiski, zahtevami, težavami – v službi in osebnem življenju. Pogosto se nam dogaja, da si težko vzamemo čas zase ali pa svoj prosti čas izrabimo za dejavnosti, za katere mislimo, da jih moramo opraviti. Naša pozornost je pogosto usmerjena v preteklost in prihodnost namesto v sedanjost. Razmišljamo o preteklosti, pri tem pa lahko doživljamo občutke krivde ali zamere do drugih. Razmišljamo o prihodnosti, pri tem pa lahko doživljamo občutke strahu, nemoči, jeze. Pogosto se odzovemo v skladu s starimi in neustreznimi vedenjskimi vzorci, čeprav si želimo ravnati drugače. Vse to nam jemlje vitalnost, našo notranjo moč. Vpliva na našo učinkovitost pri delu in na naše odnose z drugimi.

Še posebno pri zahtevnem in odgovornem delu z ljudmi lahko hitro izčrpamo svoje vire moči. Težave jemljemo preosebno, doma razmišljamo o službi, pogosto doživljamo občutke potrtosti, napetosti, jeze, razdražljivi smo in pretirano občutljivi. Stopnjujejo se tudi občutki anksioznosti, izčrpanosti in ujetosti.

Spoznavamo notranjega kritika

Dokler živimo dokaj uravnoteženo, znamo spontano ohranjati svojo vitalnost in uporabljati svoje vire moči. Ko pa se nam zgodi, da ne znamo več poskrbeti zase, izgubljamo stik s sabo in s tem to, kar resnično potrebujemo. Lahko se znajdemo v začaranem krogu, iz katerega sami težko najdemo izhod.

Ljudje se razlikujemo v tem, kako se odzivamo na ovire in težave v življenju, vendar se lahko naučimo različnih načinov za večanje notranje moči, ne glede na razlike. Ključni na tej poti so ozaveščanje, sprejemanje, spreminjanje. Z ozaveščanjem počasi postajamo pozorni na naš notranji dialog in na to, kako ta vpliva na naše ravnanje v vsakdanjem življenju. Spoznavamo svojega »notranjega kritika«, naučimo se prepoznavati, kaj nam sporočajo naša čustva in telo. Naučimo se ločevati, kateri odzivi so skladni z zunanjimi okoliščinami, kateri pa izhajajo iz našega notranjega dogajanja …

Tudi napake so dobrodošle

Čuječnost je usmerjanje pozornosti izključno v zdajšnji trenutek, brez obsojanja sebe ali drugih. Ko smo čuječni, se zavedamo trenutnega dogajanja in svojega doživljanja, ne da bi skušali kar koli spremeniti ali zbežati. Hkrati se z usmerjanjem pozornosti na zdaj naučimo sprostiti in umiriti. Prepoznamo vire energije v svoji notranjosti, ki so nam zmeraj dostopni. Večja sproščenost nam pomaga, da smo učinkovitejši v stresnih okoliščinah in lažje usmerimo vse svoje moči v odpravljanje težav … Več v ŠR!

Alfred D’Souza je napisal: »Dolgo se mi je zdelo, da se bo življenje šele začelo – pravo življenje. Toda vedno je bila na poti kakšna zapreka, nekaj, kar sem moral premagati prej. Nedokončano delo morda, nekaj, čemur sem se moral prilagoditi, dolg, ki sem ga moral poplačati. Potem naj bi se mi začelo pravo življenje. Končno pa se mi je posvetilo, da so vse te zapreke pravzaprav moje življenje«.

V življenju se srečujemo z mnogimi obveznostmi, pritiski, zahtevami, težavami – v službi in osebnem življenju. Pogosto se nam dogaja, da si težko vzamemo čas zase ali pa svoj prosti čas izrabimo za dejavnosti, za katere mislimo, da jih moramo opraviti. Naša pozornost je pogosto usmerjena v preteklost in prihodnost namesto v sedanjost. Razmišljamo o preteklosti, pri tem pa lahko doživljamo občutke krivde ali zamere do drugih. Razmišljamo o prihodnosti, pri tem pa lahko doživljamo občutke strahu, nemoči, jeze. Pogosto se odzovemo v skladu s starimi in neustreznimi vedenjskimi vzorci, čeprav si želimo ravnati drugače. Vse to nam jemlje vitalnost, našo notranjo moč. Vpliva na našo učinkovitost pri delu in na naše odnose z drugimi.

Še posebno pri zahtevnem in odgovornem delu z ljudmi lahko hitro izčrpamo svoje vire moči. Težave jemljemo preosebno, doma razmišljamo o službi, pogosto doživljamo občutke potrtosti, napetosti, jeze, razdražljivi smo in pretirano občutljivi. Stopnjujejo se tudi občutki anksioznosti, izčrpanosti in ujetosti.

Spoznavamo notranjega kritika

Dokler živimo dokaj uravnoteženo, znamo spontano ohranjati svojo vitalnost in uporabljati svoje vire moči. Ko pa se nam zgodi, da ne znamo več poskrbeti zase, izgubljamo stik s sabo in s tem to, kar resnično potrebujemo. Lahko se znajdemo v začaranem krogu, iz katerega sami težko najdemo izhod.

Ljudje se razlikujemo v tem, kako se odzivamo na ovire in težave v življenju, vendar se lahko naučimo različnih načinov za večanje notranje moči, ne glede na razlike. Ključni na tej poti so ozaveščanje, sprejemanje, spreminjanje. Z ozaveščanjem počasi postajamo pozorni na naš notranji dialog in na to, kako ta vpliva na naše ravnanje v vsakdanjem življenju. Spoznavamo svojega »notranjega kritika«, naučimo se prepoznavati, kaj nam sporočajo naša čustva in telo. Naučimo se ločevati, kateri odzivi so skladni z zunanjimi okoliščinami, kateri pa izhajajo iz našega notranjega dogajanja …

Tudi napake so dobrodošle

Čuječnost je usmerjanje pozornosti izključno v zdajšnji trenutek, brez obsojanja sebe ali drugih. Ko smo čuječni, se zavedamo trenutnega dogajanja in svojega doživljanja, ne da bi skušali kar koli spremeniti ali zbežati. Hkrati se z usmerjanjem pozornosti na zdaj naučimo sprostiti in umiriti. Prepoznamo vire energije v svoji notranjosti, ki so nam zmeraj dostopni. Večja sproščenost nam pomaga, da smo učinkovitejši v stresnih okoliščinah in lažje usmerimo vse svoje moči v odpravljanje težav … Več v ŠR!