Šolski razgledi

Šr 9.številka, 4.5. 2012 (2 komentarji)

ANEJA — Thu, 17 May 2012 08:53:40 +0200

Kaj mi je v zadnji številki najbolj všeč?
1.Čečkalčki.Avtor je napisal - Če še nisi popolnoma zmeden, te še nio o vsem obvestili. Aktualno,zadetek v črno.
2.Doktrina šoka.Pravi čas na pravem mestu brez leporečenja.In drugi teksti ob tem kar nam preti.
3.Ustava v slikah.Bravo!
4.Zanimivo vse o teku od slik,do tekača Urbana in vabila za nagrade.Tudi drugo o športu -intervju ter klasika - Slana (zanimivo,drugače razmišlja).
5.Italija,potopis

Letošnja 9. številka ŠR (41 komentarji)

ambrozd — Sun, 13 May 2012 07:40:15 +0200

Zelo sem razočaran nad to številko. Optimistka, ne beri naprej :-) Pritisk!

Ko sem bil nabornik v SV, sem bil podobno žalosten nad nivojem povprečnega sovojaka: vse se je vrtelo okoli tega, koliko jih je med vikendom.., kako hitro je peljal in kolikko se ga je napil.

Danes sem žalosten nad nivojem pisanja učiteljev, nas, ki bomo morali dati učencem "orodja" za znanje, s katerim bomo Slovenci konkurenčnejši od drugih, sicer bo vse šlo v tujino: dobički, kapital, sredstva in na koncu tudi ljudje.

Argumentiranega pisanja v teh ŠR nisem našel. Vse se je enostransko vrtelo v stilu: "halo?! pa ja mi smo najboljši, nenadomestljivi, delali smo nadpovprečno, cele noči, le kako nas lahko tako nizko (o)cenijo?!<" Kot da bi poslušal šestnajstletnike v srednji šoli, ko dobijo nazaj teste.

S sošolcem sva zaključila isto leto isto smer: on je razvojni inženir za 900 evrov, jaz učitelj pa naj stavkam s 1200 evri mesečne neto plače? Tisto o ohranjanju kakovosti, blabla, za kakovost v šolstvu naj stavkajo starši, mi jo moramo zagotoviti s sredstvi, ki pač so v tej zapufani državi. ...what can we do for our country.

Nikoli ne bom stavkal, pod nobeno vlado. Tudi če bi politik Štrukelj s svojim TRSom zmagal na volitvah, kot sta s Hanžkom napovedovala. Ta stavka je bila politična (=proti Janši) in koristolovska (=na račun drugih). To je moje mnenje, pa lep pozdrav.

stavka (44 komentarji)

pika z — Fri, 27 Apr 2012 10:35:22 +0200

Kaj kej delate?

Sprememba načina izvedbe NPZjev (2 komentarji)

ambrozd — Thu, 17 May 2012 20:54:51 +0200

Dajem predlog v zobe :-) Hvala za komentarje.

Cilj NPZ je pridobiti dodatne informacije o znanju učencev in to
vgraditi v prizadevanje za kakovostnejše učenje in poučevanje.

Predlagam spremembo načina izvedbe NPZjev. NPZji ostanejo, vendar se
izvedejo v drugačni obliki.

Vzroki:
1. NPZji naj bi predstavljali dodatno informacijo o učencevem znanju.
Številnim učencem NPZji ne pomenijo nič. Premnogi jih ne jemljejo
resno. NPZ ne sme vplivati na učiteljevo oceno učenca. Posledica: ob
popravljanju učitelji večkrat dobimo popolnoma prazne pole.
2. Popravljanje cel dan v regionalnih središčih zahteva nadomeščanja
na šoli in potne stroške. Učiteljem predstavljajo stres, prenekateri
učitelji se popravljanja sploh ne udeležijo, zato popravljalci
negodujemo, saj imamo poseldično še več dela.
3. NPZji, v obliki kot so, predstavljajo metanje denarja skozi okno
zaradi pakiranja v mapicah po 5 kosov, posebnih poštnih zahtevah,
številnih praznih straneh na polah z napisom: "prazna stran"...
Državni izpitni center naj ponuja svoje storitve na prostem trgu, za
izvedbo NPZjev ni potreben.
4.Podatki NPZjev v spričevalu so velikokrat zavajajoči: poučujem
predmet, pri katerem je učenka tako v 8. in 9. razredu imela oceno
"prav dobro". Podobno oceno je obdržala tudi na gimnaziji. Vendar je
NPZje pisala 46%. To bi pri meni pomenilo negativno oceno. Povratna
informacija, ki je jo razbrala iz svojih 46% je tako bil: "Nimaš pojma!"
Kljub temu je bil njen dosežek 4% nad državnim povprečjem!

Predlogi:
1. Izdelava nacionalnih preverjanj je v domeni univerzitetnih
profesorjev didaktike posameznega predmeta. Zaupam njihovi
strokovnosti, prepričan sem, da bodo ustrezno sodelovali z učitelji
praktiki. Za izdelavo prejmejo avtorski honorar, s tem dajo avtorske
pravice v javno last.
2. Pola A3 je ista za celo Slovenijo, preverjanje traja 90 minut.
Polovica nalog je izbirnega tipa (ABCDE).
2. Naloge se določenega dne objavijo na spletni strani, predlagam pa
način, kot ga ima DMFA za izvedbo tekmovanj. Utečena uporaba strežnika
DMFA ne zahteva novih izobraževanj ali resursov.
3. NPZ iz matematike, slovenščine in angleščine je v 9. razredu
obvezen in za starše brezplačen, iz ostalih predmetov je neobvezen,
starši pri odločitvi za preverjanje drugih predmetov plačajo minimalno participacijo.
4. Šola sama določi način izvedbe, isti datum je priporočljiv (šteje
zaupanje), obstaja le časovnica, do katerega dne je potrebno vnesti
podatke.
5. Naloge popravlja učitelj sam s pomočjo točkovnika, ki ga pripravijo
didaktiki. Anonimno vnese rezultate v strežnik, s katerega čez čas
dobi podatke o državnem povprečju in statistično analizo reševanja
svojih učencev.
6. Učenci lahko dobijo Obvestilo o rezultatih, ki so dodatna
informacija o učenčevem znanju. Rezultati so usklajeni z državnim povprečjem.

Prednosti:
1. Še vedno obstaja dobrodošla informacija tako za učenca, učitelja, starše in državo.
2. Možnost preverjanja znanja iz katerega koli predmeta.
3. Časovna prilagodljivost.
4. Velik časovni in finančni prihranek
5. Enotno preverjanje za celo državo.
6. Prosta dostopnost starih testov kot pomoč pri preverjanju znanja.

Je to normalno? (6 komentarji)

jurij — Thu, 19 Apr 2012 21:36:12 +0200

Zanima me, kaj se dogaja v tem parlamentu? To ni več normalno! Rečeno je bilo ( novi zakon o varčevalnih ukrepih ), da se poleg vsega nezaslišanega jemlje dodatno strokovno pomoč otrokom s posebnimi potrebami. Kdo je kriv za tako situacijo, v kateri smo? Otroci, ki potrebujejo pomoč? So morda oni zadolžili državo z goljufijami, krajami in nenormalno visokimi plačami v vladi, s požrešnimi kapitalisti,...?
Kam to pelje? Res morda v elitno cerkveno šolo v 18. stoletju?
Mi smo v 21. stoletju in gradimo inkluzivno šolo, šolo za vsakega človeka!
Otroci s posebnimi potrebami imajo težave in sicer lahko na čustvenem področju, socialnem področju, lahko se težje učijo, so dislektiki, slabovidni, naglušni, a povsem sposobni priti do izobrazbe, ki jo želijo in mi, inkluzivni pedagogi smo tu, da jim pomagamo. Saj imajo menda enake pravice kot vsi ostali učeči se mladi ljudje. To piše v ustavi.
Kot bodoči inkluzivni pedagog in profesor na eni izmed osnovnih šol ostro protestiram proti takim nerazumnim ukrepom.
Vzemite pri tajkunih, goljufih, ki jih je v vladi cel kup, otroke pa pustite pri miru, ker imajo pravico do izobrazbe in niso popolnoma nič krivi za nastalo situacijo.

ZAMENJAVA delovnih mest (8 komentarji)

tprist — Mon, 14 May 2012 09:52:44 +0200

Pozdravljeni!

S tem šolskim letom sem se iz Celja preselila v Maribor, službo pa obdžala, saj je v Mariboru "nemogoče" dobiti delo učiteljice razrednega pouka - seveda pod enakimi pogoji, kot jih imam sedaj - nedoločen čas.

Ves čas opažam nerazporejenost uslužbencev (od kod vse prihajamo) na naših šolah. Nikjer pa nisem zasledila razprave, kako se lotiti menjave delovnih mest. Zagotovo se več učiteljic vozi iz Celja v Maribor in bi menjava delovnih mest za vse (tudi za šole, saj bi zmanjšala potne stroške)predstavljala nižje stroške. Pa ne samo nižje stroške. Prihranili bi veliko časa ter kar je najvažnejše, izognili bi se izpostavljenosti prometa.
In glede na to, da se nam obeta še ukinitev oz. zmanjšanje potnih stroškov, bi prib. 300 EUR mesečno ob dodatnem znižanju plač lahko hitro nastal večji problem.

Zanima me, če imate kakšno izkušnjo z menjavo delovnih mest. Kako ste se lotili menjave? Obstajajo kakšne spletne strani, kjer se izmenjujejo informacije?

Najlepša hvala za nasvete.

Letošnja 8. številka je tukaj (1 odgovori)

Igor — Sun, 15 Apr 2012 10:03:18 +0200

Predlagam, da začnete tokrat brati od zadaj in od spodaj. Marcel in Mira 5 točk.
Uredništvo 4, ker se je dozvalo na varčevalne ukrepe. Edino položaja uvodnikov Kobolt-Šebart bi zategadel zamenjal.
Utiramo poti 3 točke.
Tereza Žerdin 2 točki. Me pa zanima (in tukaj smo učitelji šibki, ker ne zahtevamo od obtoževalca, naj nam navede pravilnik in člen; kar bogaboječe verjamemo), proti čemu "naj bi bila učiteljica celo v prekršku".
Prehrana učiteljic in Športni pogled 1 točka.
To je "naj6" po mojem izboru.

Škoda, ker je matura samo malo požgečkana. Pa je res vredna strokovne presvetlitve.

Za kaksno placilo sem pripravljen poucevati (6 komentarji)

ambrozd — Sat, 14 Apr 2012 12:02:02 +0200

Ucitelji smo neprecenljivi (posebej za tiste ucence in starse, ki nam tega nocejo priznati:-) Najvecja tezava je, da pa hocemo samospostovanje doseci predvsem v ekonomskem smislu. Bistveno samosprasevanje v tem trenutku zame je: "za kaksno placo sem pripravljen poucevati?"

Vse, kar nam je podarjeno nad nasimi realnimi pricakovanji in potrebami, je dar. (Toliko bi morali dati v dar naprej:-)
Osebno imam dve moznosti zunaj solstva, s katerimi primerjan svojo ekonomsko vrednost: inz. v industriji 900 evrov ali postar za slabih 700 evrov. Zaenkrat se ne bi menjal :-)

7. številka letnika 2012 (5 komentarji)

Igor — Fri, 06 Apr 2012 05:19:33 +0200

Moj izbor: 1, 3, 5, 6, 16.
No ja. Tretjina strani se mi zdi zanimiva.

Letna delovna uspešnost (1 odgovori)

soncnica — Sun, 01 Apr 2012 16:52:00 +0200

Pozdravljeni.

Imam vprašanje in upam, da mi lahko kdo od vas odgovori.

Septembra sem začela delati na OŠ. To je moja prva zaposlitev. Zanima pa me, ali mora ravnatelj (sedaj namreč učitelji na šoli prejemamo ocene delovne uspešnosti) oceniti mojo delovno uspešnost, ali mi to po 6 mesecih dela ne pripada oz. kdaj me potem lahko oceni. Kajti, če letos ne dobim ocene in drugo leto več ne bom na tej šoli, kam se bo potem štel ves moj letošnji vloženi trud? Nevem....

Bi pa bila zelo vesela, če bi mi kdo od vas to razložil.

Lep dan.

Šink k Škrinjarjevi! (6 komentarji)

Daywalker — Thu, 05 Apr 2012 20:09:19 +0200

Mi smo se ga znebili, oz. ga z veseljem delimo še z Vami!
Zakaj bi samo ESIC imela ves fun'n'games! :D

Ne bom stavkal (47 komentarji)

ambrozd — Sun, 15 Apr 2012 20:41:53 +0200

18. aprila ne bom stavkal.

Razlogi:

1. V Sloveniji smo se v lanskem letu zadolžili za 6 milijonov evrov (to je 300 avtomobilov po 20.000 na dan). Ko smo bili v družini na tesnem z denarjem, smo pač trošili manj. Podpiram reze v javnem sektorju. Zaupam matematiki, ne nasedam obljubam in ne želim, da bodo moji otroci plačevali naše dolgove.

2. Za moje delovno mesto bi se prijavilo vsaj 20 prosilcev. To pomeni, da bi številni z veseljem opravljali moje delo za nižjo plačo. Ko me nihče ni več poklical za igranje inštrumenta na raznih dogodkih, sem moral svojo ceno spustiti. Konkurenca niža cene in izboljšuje kvaliteto.

3. Poznam plače v gospodarstvu, vem koliko zaslužijo učitelji v tujini glede na povprečje (hvala Svetu Evrope za omogočanje izmenjav). Smo relativno dobro plačani in nimamo preveč učnih ur. Imamo preveč birokracije in varstev, ukvarjanja s kosili in anketami, imamo omejene možnosti glede discipline, vendar pouka nimamo veliko. Se vam zdi, da je vsaka vaša ura res vredna čistih 15 evrov (1200 evrov : 80 učnih ur) ? Bi si upali vsako vašo učno uro ponuditi na prostem trgu? Jaz ne.

15% znižanje plač za šolstvo ni nobena huda stvar, v primerjavi s padcem plač in odpuščanji v gospodarstvu.

+ resničen hec s foruma :-)
Šef avtoprevoznikov g. Klobasa je rekel: slovenski avtoprevozniki si zaslužimo ceno dizla 1 evro na liter.
Tudi jaz bi si zaslužil klobaso v gostilni za en evro, pa mi je nihče ne da.

varčevanje (13 komentarji)

pika z — Thu, 26 Apr 2012 09:14:10 +0200

A že kaj iščete službe izven šolstva? Lahko se nas nekaj zbere in skupaj ustanovimo inštrukcijsko-prostočasno dejavnost s poudarkom na vzgoji za samostojnost, aktivnost, ustvarjalnost in kar je še tega. Ali pa kar zasebno šolo. Javne bodo itak natrpane in treba se bo ukvarjati z disciplino bolj kot z učenjem ... Zasebnim šolam pa menda niso znižali financiranja (koncesioniranim), pa še okoliše bodo spremenili - tako da bi kar mi lahko ogrozili kakšno javno šolo, zakaj pa ne, posel poznamo, delati tudi znamo ...
Ah, grem raje malo na sonce.

1/3 (3 komentarji)

Lipe — Wed, 21 Mar 2012 07:50:00 +0100

Je že delč nazaj Boštjan M.Z reku de ga skrbi k pravo gratuje študi pridnh ruralnh punc. So ga zlo peglal. Sm se tega spet spomnu k je sodnica u Litij za 144 evrčku kr hišo uzeva.

Pa sm večkat na to pumislu tud k so ble afere iz zdravnicam. Tistm preveč pridnm se je dugajau. A ni na medicin preveč pridnh punc?

Pol s pa mislm "a ni tud na šolah preveč pridnh punc. K use nardijo pa se nkol na uprejo"

U parlament so luhko dulučil kvote. 1/3 je notr žensk. A neb dulučil kvot tud za šole. Db mel 1/3 moškh.

6.številka ŠR_16/3/2012 (1 odgovori)

Igor — Wed, 21 Mar 2012 13:57:21 +0100

1. Pred enim mesecem bi rekel BRAVO. En teden pred referendumom izpade kot cenena in zapoznela propaganda. Žal. Sklic: Spremenjenih družnbenih razmerah, stran 1
2. Pred enim mesecem bi rekel BRAVO. Zdaj je Ivan politično in družbeno truplo. Zakaj bi brcali vanj? Učencem ravno sporoča - v nasprotju s stališčem članka - (ker so ga ujeli z roko v medu), da se goljufati (na dolgi rok) NE splača. Gre pa za dve zgodbi, ki ju ne gre mešati: politično-značajsko in fakultetno-študijsko. O prvi se vsi strinjamo, o drugi pa mislim, da naj fakulteta sama odloči: če je Ivan podpisal, da so vpisna dokazila pristna, naj razveljavijo vpis; če je fakulteta ugotovila, da njegovo znanje ustreza, naj mu izobrazbo pusti. Na mnoge fakultete so se lahko pred 30 leti vpisovali študenti s triletno poklicno šolo (ponekod s sprejemnim izpitom) in s srednjo politično šolo. Sklic: odpirajo se nova vprašanja, stran 2
3. Bi si bilo treba preberati Marxovo 11. tezo o Feuerbachu. Opis in razlaga nista zadosti. Žal. Sklic: Družba obstaja in šola jo proizvaja, stran 3. Pa še v primerah je neučinkovito, ker uporablja "kot" namesto "ko".
4. takega si več želim v ŠR. Sklic: Odmevi, stran 4.
5. Če sodim po enem stavku, se edino z Mercem strinjam: "Učitelji morajo biti več časa med otroki!" Sklic: Le čevlje sodi naj kopitar, stran 6.
6. So se ŠR vključili v predvolilno propagando županskih kandidatov? Jožefu Jarhu v tej številki ne bi objavil članka. Str.6
7. Stres je povsod. Vsesplošen. In zakaj splošen zapis o njem spada na 6. stran?
8. Razpisi za ravnatelje. Navali, narode. Stran: vsepovsod
9. Naš pogovor - lepo! Marija Saje - takisto! Stran: 9 in 14
10. v razredu - dobro! Oboje! Stran: 11
11. Naš čas - v redu, le kakega učitelja bi lahko vprašali, kako varčevati. Stran 12-13

Vredno (pre)branja.

varčevanje (14 komentarji)

marijana — Fri, 04 May 2012 10:30:48 +0200

Pozdravljeni, spoštovani kolegi!

"Ali lahko v šolstvu privarčujemo?" slišimo iz vrha že nekaj časa.
Nesposobni bodo rekli : "Znižajmo plače in delo je končano.... in privarčevali smo."

Tisti, ki smo v osnovni šoli lahko trdimo za svoje področje in vidimo razmetavanje denarja v primerjavi s prejšnjimi časi. Kar nekaj jih imam v mislih:
1. Fleksibilna diferenciacija
Vsako leto jo učiteljice želimo ukiniti, kajti ne vidimo pravega smisla kljub temu, da imamo veliko učencev v oddelkih. Odgovor je ta, da dobimo še nekaj dodatnega denarja iz ministrstva. Dodatne učiteljice v oddelku so vsako leto druge in se vedno znova učijo ali pa namesto tega opravljajo vsa druga dela na šoli v teh urah.
Če jo ukinemo ne bo nobene škode.
2. Podaljšano bivanje za učence 5.razreda
Starši za sigurnost svoje otroke prijavijo že, ko hodijo v 4.razred. Ko pridejo v 5.razred se drug za drugim odjavljajo, ker se čutijo dovolj odrasli, da so lahko sami doma in učitelj v OPB, ostane skoraj sam.
Če ga ukinemo za 5. razred ne bo nobene škode, redki posamezniki se bodo priključili mlajšim.
3. Potni stroški
Osnovna šola je skoraj v vsaki vasi, le zakaj toliko potnih stroškov. Nekoč sem povedala mojemu prejšnjemu ravnatelju, da bodo potni stroški, če se vozim iz podružnice v mesto. Odgovor je bil naj za to ne skrbim, ker jih plačuje ministrstvo. In tako se leta in leta vozimo eni iz vasi v mesto, drugi iz mesta na vas. Poznam kolegico, ki dela v OPB in se vozi iz Prekmurja v vas blizu Slov Konjic.
Ali ne bi nagradili ravnateljev, ki bi se znali pošteno dogovoriti z učitelji in ravnatelji drugih šol za premestitve v bližnje šole.
Saj vendar imajo ravnatelji svoje aktive in tudi večdnevna srečanja v nekaterih slovenskih krajih. Sem prepričana, da bi bilo veliko učiteljev takoj ZA.
Dragi razgledovci, dodajte še vi kakšen predlog..., preden nas doleti najkrajša pot.

Peta (številka) je za štirico (4 komentarji)

Igor — Sun, 04 Mar 2012 22:24:49 +0100

Vsekakor mi je najbolj ogrela dušo Mojca Kovač Šebart. Kot Mozartova skladba: veliko not, a niti ene preveč.

Potlej pa že pesmi, čečkalčki, modre misli (otroci in živali so tudi v reklamah vedno uporabni) in športni pogled. Ker je kratko in učinkovito. Kot haiku.

Bi pa k dvoboju kultura:šport pripomnil, da se šport kot šolski predmet sam odmika od kulture. Ko sem jaz hodil v šolo, je še bila fiz-kultura.

Oktoberske plače učiteljev (8 komentarji)

Robi — Mon, 27 Feb 2012 14:43:07 +0100

Spoštovani,
kot je slišati, bo morda za plače učiteljev zmanjkalo denarja, da o usodi odprave plačnih nesorazmerij sploh ne govorimo.
Vse to me spominja na roman Charlesa Dickensa - Oliver Twist.
" Bil je čas kosila v sirotišnici. Otroci, vsi shujšani in rahitični so srebali smrdljivo čorbo, ki jim jo je v krožnike nalila zanikrna kuharica. Nenadoma je s klopi vsal majhen suhljat fantek, se strahoma približal kuharici in izdavil: Gospa, lepo prosim še en krožnik juhe ...
Zaripla, osupla in zgrožena kuharica je nemudoma poklicala ravnatelja sirotišnice in mu poročala: Tale bi rad še jedel!
Ravnatelj pa: Kaaaaj?? Ti pankrt požrešni!!! Takšni kot ti boste spravili na kolena britanski imperij!!!
Kolegice in kolegi učitelji, naš nebrzdani apetit lahko torej zamaja same temelje našega mladega imperija, zato - pamet v glavo!
LP,
Robert
::o

SIVA KNJIGA O ŠOLSTVU (36 komentarji)

optimistka — Wed, 14 Mar 2012 05:27:45 +0100

Krititčen pogled v naše šolstvo - zanimivo za razmislek.

[www.sivaknjiga.si]

NOVA, 4. štev. ŠR (8 komentarji)

RINA — Sun, 26 Feb 2012 07:48:23 +0100

Presenetil me je poziv novega ministra Turka:"Pomembno je, da bi vlada pozvala vse, ki izpolnjujejo pogoje za polno upokojitev, da bi o tem razmislili in mlajšim omogočili zaposlitev." BRAVO! Končno nekdo, ki je spregledal. Kaj bi čepeli po šolah ljudje, ki jim v veliki večini gre predvsem za višjo plačo (v primerjavi s pokojnino), medtem ko vojska mladih pedagoških delavcev, polna znanja, energije, volje za delo hodi od Poncija do Pilata in je prisiljena poprijeti za vsako delo, da le preživi.
Ob branju prispevka O kulturni širini (Milan Marinič) sem pomislila še na sledeče (kar pogrešam v prispevku): med Slovenci se je presenetljivo močno usidralo prepričanje, da mora biti delo ljubiteljskih kulturnikob BREZPLAČNO. To ugotavljamo vsako leto znova in ne le ob kulturnem prazniku. Če pride - denimo - v knjižnico na literarni večer kak ljubljanski avtor ali pač kdo z "imenom", denar sploh ni problem, če se ojunači domačin in kaj pripravi, o kakšnem honorarju ni govora, saj velja prepričanje, da moraš za domač kraj in ljudi storiti vse, kar zmoreš. zdi se mi, da ni prav, ne? Z g. Mariničem se ne strinjam v njegovi ugotovitvi ( misel, da je bolje stopiti v nacionalno gledališče kot si ogledati populistično komedijo), kajti v odroćčnih krajih, daleč od Ljubljane, si lahko predstavo nacionalnega gledališča le "narišemo", naše ljubiteljske gledališke skupine pa v glavnem ne igrajo Cankarja ali Shakespeareja, temveč lahkotnejše, populistične komedije ...Smo pa veseli, da jih imamo (tako skupine kot populistične komedije).
Pozdravljam akcijo ptujskih šol, ki so se združile v skupnem prizadevanju za izvedbo projekta Milan Fakin, List iz dnevnika). Po mojem šole vse premalo sodelujejo, izmenjujejo prireditve, gledališke predstave, uspele projekte ipd. Pa je škoda, tako se le zapirajo med svoje zidove!
Londonski utrip Klare Štravs se mi zdi lep primer ali zgled, kako odpraviti vse večje socialne razlike med otroki. Zakaj ne uniforme? Zakaj morajo vsi videti, da ima moj otrok najnovejše znamke oblačil, obutve, šolskih potrebščin ...? Uniforma vsaj delno zgladi razlike, morda bi marsikomu dvignila samopodobo in samozavest v družbi vrstnikov.
Začudilo me je še vprašanje, kako lahko kot PROSTOVOLJEC nekdo brez pedagoške izobrazbe pomaga v šoli. Zakaj pa ne? Tudi sama sem prostovoljka v mestni knjižnici, pa nisem študirala knjižničarstva. veseli bodimo, če kdo sploh hoče prostovoljno kaj postoriti, mar ne?

inkluzivna pedagogika možnost zaposlitve (6 komentarji)

martina10 — Mon, 27 Feb 2012 14:27:27 +0100

Pozdravljeni!

Ker je tako težko najti službo, zelo resno razmišljam o dodatnem študiju, zanima me študij inkluzivne pedagogike na 2. stopnji. S tem pridobim naziv Magister/magistrica profesor/ profesorica inkluzivne pedagogike.

Ali morda kdo ve, kakšne so v praksi možnosti zaposlitve? Ali imam možnost zaposlitve, če iščejo npr. specialnega pedagoga ali defektologa?

Hvala za odgovor.

Martina

Kreativnost - haha (3 komentarji)

gnusi — Wed, 15 Feb 2012 19:04:16 +0100

Je čas za spremembo!
Članek, ki ga boste prebrali predstavlja argumente zakaj je prišel čas za spremembe šole. Ne gre za spremembo predmetnika oziroma organizacijo kot takšno, ampak gre za vprašanje na kašnih paradigmatskih zasnovah mora delovati šola.
Zakaj sedaj?
Šola katero obiskujemo danes je bila zasnovana v času industrijske revolucije in njena osnovna ideja se do danes ni spremenila: šola mora ustvarjati delavce, ki ustvarijo dohodek od katerih država pobere davek in tak sistem vzdržuje. Skozi zgodovino so se spreminjala le znanja, ki jih naj posameznik usvoji. Vendar zakaj mora šola 21. stoletja trajati 5 dni v tednu; se začeti zjutraj in končati v času kosila? V ZDA so v duhu varčevanja skrajšali pouk iz pet na štiri dni, vendar učni načrt zaradi tega ni nič manj obsežen. Prihranki pa so lahko veliki. Denimo, da nekdo dobi okoli 50 EUR potnih stroškov in mu pet dni v mesecu ti ne pripadajo, delodajalec prihrani 7 EUR. Če je takšnih uslužbencev 1000 je ta prihranek že 7000 EUR. V duhu projekta E-šolstvo se takšna sprememba da zelo lepo vključiti v delovni načrt šole. Prvi razlog je varčevanje. Drugi razlog pa je nova gospodarska situacija. Filozofija, da je nujno študirati in diplomirati, ker bo potem tudi služba, se je v 21. stoletju spremenila v filozofijo, da je nujno študirati in mogoče diplomirati, ker potem ne bo dela.
Kaj se dogaja z ustvarjalnostjo otrok?
Šola v Sloveniji nikoli ni in nikoli ne bo ustvarjala velikega števila svobodnih in kreativnih mislecev. Razlog za takšno trditev je zelo preprost. Vse šole dijake ocenjujejo. Torej delijo znanje na akademsko in neakademsko. Matura je nekaj kar je tipičen test akademskih sposobnosti. Sprejemni izpiti na (na primer glasbeni akademiji) pa so nekaj kar ocenjuje nekaj kar je neakademsko. Ne trdim, da kriteriji ne smejo obstajati, daleč od tega, vendar zakaj otrokovo mišljenje ukalupljamo znotraj okvirov? Vsk učitelj bo rekel, da to pa ni res. Žal, študije pravijo drugače. Učitelji ne zatiramo otrokove kreativnosti, zatiramo osnoven pogoj kreativnosti – divergentno razmišljanje. Divergentno razmišljanje je razmišljanje, pri katerem otrok predvidi čim več možnih odgovorov. V ameriški študiji Break point and beyond (1992) so prišli do zaključka, da je v predšolskem obdobju genialcev na tem področju okoli 98 %, po končanem primarnem šolanju pa le še okoli 50 %. Edini faktor, ki je bil vsem skupen je, da so obiskovali šolo. Torej učitelji ni potrebno vlagati truda v to, da ste kreativni, spremeniti morate način razmišljanja in včasih se lahko led naredi iz vroče vode. Poleg tega pa so vse prevečkrat otroci, ki delujejo zunaj akademskih okvirov označeni kot otroci s posebnimi potrebami – največkrat so to hiperaktivni otroci. Menite, da ni res? Imajo otroke s posebnimi potrebami v glasbenih šolah?

Kako naprej?
Učni proces je potrebno individualizirat. To pomeni, da mora biti pouk prilagojen posamezniku, vendar pa ne organiziran za posameznika. To pomeni, da mora biti pouk naravnan tako, da posameznik doseže svoj optimum – načelo pravične šole (glej Medveš, 2006). Eden od glavnih ciljev izobraževanja 21.stoletja mora biti, da otroku osmislimo lastno kulturo – načelo interkulturne pedagogike (glej Skubic Ermenc 2003). Zakaj preko interkulturne pedagogike? Odgovor je nadvse preprost. Dve od osnovnih načel interkulturne pedagogike sta ravno vprašanji maternega jezika in spoznavanje lastne kulture. Nemogoče je razvijati multikulturalizem, če ne poznamo lastne kulture.
Drugi pogoj za spremembo v šolskem sistemu je sprememba v ramišljanjih učiteljev. Rezultati mature pri razvoju uporabnih članov družbe 21. stoletja nimajo nič skupnega. Kreativnost se tudi ne skriva v raznih tečajih in pestrih ter posodobljenih učnih urah. Vse to gre v nič, ko sprejmemo samo en odgovor. Potrebno se je naučiti kreativnosti. Kreativen učitelj je spontan učitelj, razgledan učitelj in učitelj, ki se zaveda, da so otroci zdolgočaseni po nekaj minutah in tako jim zapolnjuje čas z aktivnostmi, ki razvijajo divergentno razmišljanje. Kaj pa učenje zmot? S tem ni nič narobe, tako kot ni nič narobe, če otroci narobe izgovarjajo besedo pri učenju tujega jezika. Najpomembnejše pri vsem tem pa je, da opazujemo razred in skrbimo, da so res aktivni subjekti izobraževanja, ki nas kot učitelja z svojimi znanji in zmožnosti prekašajo.

Opisno vrednotenje znanja (4 komentarji)

jurij — Thu, 16 Feb 2012 21:59:24 +0100

Ocenjevanje se v osnovni šoli ponovno vrača v nižje razrede. To je s stališča mojega razmišljanja z dvajsetletnimi izkušnjami na področju poučevanja v osnovni šoli in kot bodočega inkluzivnega pedagoga, povsem zgrešeno dejanje. Številske ocene v osnovno šolo sploh ne sodijo, če želimo sedanjo strogo storilnostno naravnano družbo obrniti k človeku samemu, k sprejemanju posameznika, njegovih drugačnosti in individualnih posebnosti, če želimo človeka narediti empatičnega, čustveno inteligentnega in vrednega spoštovanja.

Vzpodbujanje tekmovalnosti, elitizma, razlikovanja z nivojskim poukom gradijo mladega človeka v brezčutno, individualno, egoistično, potrošniško osebo, ki bo skrbela le zase, za svoj obstoj in prevlado nad šibkejšimi. V osebo, ki bo v svojem življenju želela vse več in več materialnega zase ob hkratnem večnem nezadovoljstvu do samega sebe.

Seveda za vse to ni krivec le šolski sistem, lahko pa šola veliko pripomore k temu ali pa veliko postori v drugi smeri, v smeri tako imenovane inkluzije, vračanja k samemu sebi, spoštovanju in sprejemanju vseh drugačnih in hkrati enakih. Ko podam moje misli o šoli brez ocen, se seveda takoj porodijo pomisleki; pri učiteljih – učenci se ne bodo več učili, že zdaj se zelo malo; pri učencih – zelo lepo, nam ne bo treba nič delati.

To so logični zaključki storilnostno naravnanega razmišljanja. Pri učiteljih zato, ker ocenjujejo znanje od 1 do 5, pri učencih zato, ker jih je šolski sistem navadil učiti se le zaradi ocen in nič več kot zaradi ocen. A ta pot ne vodi iz današnje globalne krize, kaj šele iz krize vrednot.

Takšno razmišljanje je napačno, kajti ravno v šoli brez ocen se bodo učenci več učili. Z besedami »več učili« mislim, da bo njihova notranja motivacija mnogo večja, kar pa bo pripomoglo k temu, da se bodo učili mnogo bolj z veseljem in iz svojih interesov do znanja. Seveda, pa bomo morali na drugi strani narediti v tej smeri veliko tudi učitelji. Potrebni bodo veliki »miselni preskoki« v učiteljevem razmišljanju o posameznem učencu. Pri številčnem ocenjevanju je namreč tudi ocena 1, ki predstavlja t.i. negativno oceno. Iz matematičnega vidika številka 1 ni negativno število. To pa nas privede do ugotovitve, da negativna ocena ne obstaja. Zatorej, prvi miselni preskok; v znanju ni negativnosti. Že v splošnem ima beseda negativen, negativna ocena, zelo slab prizvok, ki na človeka deluje resnično negativno, slabo. V svoji praksi se mnogokrat srečujem z učenci, ki imajo v redovalnici pri enem samem predmetu napisanih več enic. Le kako bo tak učenec zbral dovolj motivacije in moči, da bo, citiram: »popravil negativne ocene«? Izredno težko.

Zatorej, pri poučevanju ni negativnosti. Je pozitivna vzpodbuda, je znanje in je znanje, ki ga je potrebno nadgraditi, dograditi, popraviti nepravilnosti. Drugi »miselni preskok« je v: »učenec ne zmore«. Učenec vedno zmore in sicer karkoli v okviru svojih posebnosti, zmožnosti, svojih potreb in svojega znanja. Če bo učenec dobil takšno informacijo, bo pridobil zaupanje v sebe, v svoje zmožnosti, povečala se bo njegova notranja motivacija, s tem mu bo učeča se snov ali pa neka motorična spretnost zazdela zanimiva, poglobil se bo vanjo in si jo s tem lažje vtisnil v spomin, jo morda uporabil v praksi in se začel »več učiti«. Rezultat tega bo boljše znanje, večje razumevanje, več veselja do šole in seveda posledično mnogo pozitivnejši pogled na življenje.

Šele v tem momentu bo učencu postalo znanje smiselno, smiselno pa tudi v tem, da ga bo začel deliti z drugimi in deliti drugim, jim priskočiti na pomoč, kar pa pomeni tudi več empatije do drugih, šibkejših, drugačnih.

Zato naj bi številčne ocene zamenjale opisne. Ponovno se postavi vprašanje in sicer; kako pa naj staršem razložimo, koliko njihov otrok zna?

Vprašanja z besedo »koliko« ni več temveč jo mora nadomestiti beseda »kaj zna in kaj mora dodati, popraviti tam, kjer znanje še ni dovolj dobro«?

Marsikomu se ob tem porodi misel; kako pa bodo starši sprejeli takšno informacijo, saj jo ne bodo, oni želijo izvedeti ocene?

Tu se postavi vprašanje; kaj pa so izvedeli, če jim učitelji pokažemo redovalnico z ocenami? Da njihov otrok zna, če je dobil 5 in ne zna, če je dobil 1? Nikakor. To je le v glavah storilnostnega razmišljanja odraslih. Učenec lahko dobi 5, ker je res znal, imel srečo ali pa dobro prepisoval snov od nekoga drugega, lahko dobi 1, ker res ni znal, ni imel sreče z navedenimi nalogami, morda pa ni znal prepisovati od nekoga drugega ali pa se je zgolj slabo počutil. Iz česar pa je razvidno, da ocena ni merilo za znanje.

Da, morda res veliko staršev ne bi sprejelo opisnega ocenjevanja oziroma opisnega vrednotenja znanja. Zdaj ga ne bi sprejelo, v današnji materialistični družbi. A, če s takim načinom vrednotenja znanja začnemo v prvem razredu osnovne šole, bodo mame in očetje, ki bodo živeli s tem načinom, znali razumeti vrednotenje znanja tudi njihovih otrok. Le tako bomo premaknili že precej rjasto kolesje storilnostno naravnane šole in družbe v drugo smer, v smer inkluzije, k človeku, k vsem drugačnim in hkrati enakim.

Te spremembe so proces, proces v naših glavah, v razmišljanju vsakega posameznika, ki pa zahteva čas.

Kup sprememb v zakonodaji, ki ne sovpadajo z naravnim razvojem otroka, ki so sprejete le zato, ker smo opazili, da pri sosedu delujejo, ne bodo premaknile družbe iz krize, ne bodo naredile veselja do šole in ne bodo gradile človeka v pozitivnem razmišljanju.

Proces inkluzije pa je proces, katerega cilj je sprejemati vsakega posameznika z vsemi svojimi lastnostmi, navadami, potrebami, s čutom do sočloveka, s sprejemanjem takšnega kot je. Tega pa je zmožna le družba, ko bo presegla materialistični nivo ter se poglobila vase. Da pa bi to dosegli, moramo začeti v šoli, morda že v vrtcu.

Elita v galerijah in muzejih (ni komentarjev)

marcel — Sat, 11 Feb 2012 18:44:51 +0100

Pa smo šli; naša profesorica angleščine in nekaj (spet) študentov na kulturno romanje po galerijah in muzejih na kulture prekipevajoč dan. Seveda takrat, ko je zastonj vstop; še tiste fičnike, ki jih imamo nam na koncu meseca namreč požre kotizacija za študij. Eni študirajo zastonj, drugi plačamo. Eh, pa razumi to.

Kakorkoli že, kulturni dan - bil je živ. Veliko prosvetljenih in načitanih nas je buljilo v galerijske eksponate in modrovalo o njih. Bolj smo ponavljali snov likovne vzgoje iz šole, kot modrovali. Plavajoče pingpong žogice so v meni vzbudile dvom. Morda sem res na stopnji ubogega kromanjonca, ki je nasedel v 2012. Trudil sem se razumeti globoke eksistencialne težnje in krčevite napore plavajočih pingpong žogic, da se ekspresivno učinkovito dokažejo v svetu vizualnega. Pa mi ni uspelo. Morda sem začutil le trohico misli, da se žogice verjetno počutijo rahlo neadekvatne (velika beseda) ob slikah, ki so jih izstisnili iz sebe že pregovorno trpeči in nesrečni in necenjeni in nerazumljeni (če pa že, napačno) slovenski umetniki.

Pa saj dela so bila zanimiva in vredna ogleda (bravo Apeli, vaš kopitar), vendar pa sem si, kot malček Slovenceljna, ogledal tudi umetnine gledajoče.
Prepoznavni obrazi slovenske scene, elite in ne vem česa še so se kotalili naokoli ob bogato okrašenih soprogah, oblečeni v kreacije, katerih cena pomeni že kreditno nesposobnost navadnega učitelja. Zanimivo je, da ob navadnih dneh, kadar pač slučajno zakorakam v galerijo ali muzej, teh obrazov še nikoli nisem videl. Zagotovo je to slučaj, ampak kot malček Slovenceljna se sprašujem, če ni bolj ...šparanje.

8-urna navzočnost učiteljev na šoli (10 komentarji)

Igor — Thu, 16 Feb 2012 21:57:11 +0100

Zgleda, da se je snežena kepa začela valiti.
Nekdanja državna sekretarka na MŠŠ je kot ravnateljica v kamniški šoli (ki sicer ni najboljši primer, ker gre za šolo za invalide) udejanila 8-urno navzočnost učiteljev. In se pohvalila s tem.
Učitelji so javnosti pokazali drugo plat medalje.
Danes beremo odgovor kamniške ravnateljice, ki pa je sopodpisan še z nekaterimi ravnatelji.
Kaj mislite?
Mislim, da bi se problema lahko strokovno lotili samo z vprašanjem: ali v takšnih šolah učenci znajo več, enako ali manj. Vse ostalo so občutki in ugibanja.

Univerzijada v Mariboru (1 odgovori)

Igor — Sat, 11 Feb 2012 18:15:56 +0100

Moja kolegica je učencu, ki je dobil cvek in se je samozavestno prerekal z njo, da se je veliko pripravljal, odvrnila::o
"Saj ti verjamem. Tako si se na ocenjevanje temeljito pripravljal kot Maribor na univerzijado!"

Stroški prevoza (3 komentarji)

student86 — Thu, 09 Feb 2012 13:01:00 +0100

Lahko kdo napiše kako se obračunava povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela trenutno v šolah?

Gozdni vrtec (ni komentarjev)

Leja — Mon, 06 Feb 2012 21:48:03 +0100

Iz prve letošnje številke mi odmeva list iz dnevnika Sare Alt, še posebej njene zaključne misli o gozdnem vrtcu. Ima kdo že kakšne izkušnje s čim podobnim?

Številka 3 (2 komentarji)

Leja — Wed, 08 Feb 2012 08:42:35 +0100

Odzivnost! To je misel, ki se skupaj z elegantno ilustriranimi haikuji vleče skozi tretjo letošnjo številko. Žiga v svoji kolumni odlično izpostavi pomen odzivnosti. Z odzivnostjo se kuje prihodnost!
Vzgoje in spoštljiv ni zanimiv , Znanje kot hamburger, Živi,ljubi, uči se in bodi srečen - le nekaj super drobcev branja. Tina Zorman iz Jemna - o, ko bi se znali zavedati, kaj imamo, še preden nam tega zmanjka! Pa Berlin, ki kipi od ustvarjalnosti...kdo si upa biti ustvarjalen tudi doma?!?

Nova ministrica! (12 komentarji)

Daywalker — Thu, 08 Mar 2012 16:50:37 +0100

Izgleda, da bo Mojca Škrinjar nova ministrica, za hm, "vse".
Kaj lahko pričakujemo?