Vsebina časnika Šolski razgledi številka 16/2010
Najprej se porodi želja in nastane slika v glavi. Da bi sliko videla bolje, se loti dela. Izbere materiale, ki so ji blizu, denimo usnje, les, steklo, glino, bombažne niti in podobno. Sprva so to bili kot nekakšni rastlinski kolaži, zato je kolekcijo poimenovala – rajski vrt. Ker je ljubiteljica vzorcev in okraševanja, je začela v svoje ustvarjanje vnašati elemente slovenske krasilne umetnosti in za kolekcijo rajski vrt prejela tudi certifikat Obrtne zbornice Slovenije.
Vesna Kovač, likovna pedagoginja, deli v Šolskih razgledih z nami svoj barviti nakit …
Nagrade republike Slovenije na področju šolstva za leto 2010
Odbor za podeljevanje nagrad Republike Slovenije v šolstvu se je letos soglasno odločil, da ob dnevu učiteljev podeli vseh enajst nagrad, ki jih dopušča zakon, in sicer štiri za posebno uspešno vzgojno-izobraževalno, inovacijsko in organizacijsko delo ter sedem za življenjsko delo na področju vzgoje in izobraževanja. Odbor ugotavlja, da so prispevki vseh nagrajenih k vzgoji in izobraževanju nedvomni in prepoznavni. Naravi izbirnih postopkov je lastno, da je tudi med tistimi predlogi, ki se ne uvrstijo v sklepni del, veliko takih, ki potrjujejo široko podlago za kakovostno delo v vzgoji in izobraževanju. Zato odbor ponovno poziva najširšo strokovno javnost, da prihodnje leto ob novem razpisu znova pošlje čim več dobro utemeljenih vlog. Ne le nagrade, temveč vsi predlogi potrjujejo kakovost dela pri vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji.
Letošnji nagrajenci so mag. Suzana Antič, Terezija Draginc, mag. Jožefa Polanc, mag. Valentin Kubale, Tomaž Janez Geršak, dr. Peter Glavič, dr. Simona Tancig, dr. Vida Mohorčič Špolar, Ksenija Preželj in Darinka V. Kabelka, mag. Loredana Sabaz in mag. Valerija Perger.
Vsem nagrajencem iskrene čestitke!
»Klik za več!«
Visokošolska tržnica
Pisana jesenska košara
Pravkar začeto študijsko leto je oznamovala slovesnost, ki sem jo na letošnji prvi študijski dan doživela v Ljubljani, na Prešernovem trgu. Med ogledom stojnic sem se čudila, kako malo domiselnosti so pokazale fakultete in akademije v svojih predstavitvah … Ne vem, kako se preživlja več kot 35 pedagogov s področja humanistike, ki so s tem študijskim letom ostali brez zaposlitve na fakulteti za humanistične študije na Univerzi na Primorskem. Na fakulteti vztrajno zatrjujejo, da je pri njih šlo le za kadrovsko racionalizacijo. Vse to bi človek celo sprejel, če ne bi bilo nekaj zelo očitnih indicev, da vsaj v nekaterih primerih ta selekcija prikriva odstranjevanje preveč kritičnih sodelavcev…Zgrozila sem se tudi, da bi naša država varčevala pri lektoratih slovenskega jezika na tujih univerzah, saj so vsi naši lektorati zelo dragoceni, prek njih se ohranja tudi stik s slovenskimi zamejci in izseljenci, tkejo se kulturne in gospodarske vezi … razmišlja Jasna Kontler Salamon.
»Klik za več!«
V dobi digitalnega baroka
Če je kdaj prevladovala iluzija o tem, da je znanje vsaj relativno končno in da ga je mogoče prenašati iz roda v rod v sklopu dolgotrajno stabilnih šolskih sistemov, je v zadnjem času, ko so nas preplavile tehnološke spremembe, vseh teh iluzij konec. Žal je konec tudi stabilnosti šolskih sistemov, saj šola pač ni več edino mesto, kjer učenci pridobivajo znanje. Zdaj je postala predvsem pomembna ustanova, skozi katero teče informacijski tok in v kateri učenci najprej pridobijo tako orodje, kot je zlasti pismenost. Darko Štrajn ugotavlja, da se povsod srečujejo s potrebami po »prilagoditvi šole« vsem tem okoliščinam. Pravi, da se je v luči povedanega se je treba strinjati z »dekretom« ministra Lukšiča, ki je odredil dvajsetodstotno zmanjšanje snovi v učnih načrtih.
Več preberite v ŠR!
Merjenje kakovosti
Za boljšo popotnico
22. septembra letos je Slovenska akademija znanosti in umetnosti pripravila posvet o poučevanju fizike, kemije in matematike. Prispevki, ki so jih sodelujoči predstavili, bodo objavljeni v posebni publikaciji SAZU. V Šolskih razgledih objavljamo prispevek Damjana Kobala s Fakultete za matematiko in fiziko na Univerzi v Ljubljani in Bojana Hvale s Fakultete za naravoslovje in matematiko na Univerzi v Mariboru, in sicer »za spodbudo k razmisleku o organiziranosti celotne šolske vertikale, vzgojnih osnov, možnosti za prepoznavanje in podporo tistih posameznikov, ki šolsko poslanstvo jemljejo iskreno in ga v vsej svoji globini razumejo,« kot sta zapisala v spremnem pismu. Sicer pa besedilo začenjata takole:
Če merimo kakovost pouka v naših šolah po številu odličnih ocen, številu maturantov, diplomantov, doktorandov, smo lahko ponosni. A kakovost šole ni v številu odličnih spričeval, ampak v odličnosti in globini vsebine.
»Klik za več!«
Avtorsko delo
Kaj je kaj
Zadnji dve leti po službeni dolžnosti preverjam, ocenjujem, sprejemam ali zavračam projekte z različnih področij izobraževanja ali znanosti. In v kolikor tega ne bi izkušenjsko preveril, ne bi nikoli vedel, niti verjel, da na primer 95 odstotkov slovenskih doktorjev znanosti s fakultet ne ve, kaj je to avtorsko delo. Prav tako je mnogo javnih uradnikov, ocenjevalcev, ki imajo s tem opravka na tem področju, golih in bosih. Ti o avtorskem delu vedo celo še manj. O tem, kaj je strokovno, leposlovno in avtorsko delo ter plagiat razmišlja mag. Marjan Čufer.
»Klik za več!«
Mirno reševanje sporov
Mediacija se postopno razvija tudi v slovenskem prostoru. Na nedavnem mednarodnem simpoziju o šolski in vrstniški mediaciji, ki ga je v začetku septembra letos pripravil svetovalno-izobraževalni center MI v Žalcu pod vodstvom Janija Prgića, so praktiki mediacije podelili svoje navdušenje nad večplastnimi učinki mediacije na učence in na učitelje. Poudarili so, da mediacija dolgoročno vpliva na kulturo šole, saj krepi sposobnost za reševanje težav in ustvarjalno mišljenje. Učenci, ki doživijo mediacijo, v medsebojnih odnosih postanejo bolj sproščeni. Poleg tega, da odpravijo aktualni konflikt, se naučijo učinkoviteje sporazumevati. Z razvijanjem novih oblik komunikacijskih spretnosti, ki preprečujejo ponovne konflikte, se jim celo zboljša samopodoba. Mediacija deluje tudi proti izgorelosti. Učitelji mediatorji izboljšajo odnose med sabo in do učencev, zato se bolje počutijo in raje hodijo v službo.
Več v ŠR!
Kaj zanimivega vam še predstavljamo?
Uvodnik dr. Marije Kavkler je namenjen specifičnim učnim težavam, mag. Renata Zupanc Grom piše o prepoznavanju, preverjanju in iskanju individualnih pristopov. Predmet ustvarjalno mišljenje trka na šolska vrata, z njim pa je tesno povezan Edvard de Bono. O kongresu Mednarodne zveze za mladinsko književnost piše Barbara Hanuš. Pišemo še o ustvarjalnosti, gonilu zlasti (tudi) v obdobju globalizacije, in o nadarjenih, razmišljamo o praznikih in dela (ne)prostih dnevih, za vas pišemo o knjigah, o pričakovanjih, povezanih s šolo, seveda pa se boste z nami tudi grenko-sladko nasmejali ob slikovitih dogodivščinah iz šolskih logov pred 40 leti in zdaj.
Ne prezrite
Zavod RS za šolstvo predstavlja v svoji rubriki številne novosti in načrte. Preberite!
