Vsebina časnika Šolski razgledi številka 11/2011

Znanost ali čarovnija? To sploh ni vprašanje. Oboje! Nekateri naravoslovni eksperimenti namreč res zgledajo povsem neverjetni, kot čarovnija so. O tem ste se lahko prepričali na nedavnem, že tretjem Znanstivalu dogodivščin, ki ga je prejšnji mesec pripravila Hiša eksperimentov v Ljubljani in Piranu. Naravoslovni navdušenci, zlasti zavzeti eksperimentatorji, pa so letos aprila še posebno uživali na danskem festivalu Science on Stage, ki je namenjen učiteljem kemije, biologije in fizike – da bi izmenjali izkušnje, kako doseči srca in misli učencev. Tokrat so se ga prvič udeležili tudi slovenski predstavniki, med njimi Ambrož Demšar z Osnovne šole Simona Kosa Podbrdo. V prejšnji številki Šolskih razgledov vam je v rubriki List iz dnevnika navdušeno predstavil svoje vtise. Tokrat jih bomo podkrepili še s fotografijami. Samo – ne poskušajte tega doma …

Šola in slovenski kulturni kapital

Uvodnik

V začetku junija na Vačah in v Geometričnem središču Slovenije (GEOSS) že osmič izročamo zastavo "kulturne šole leta" in podeljujemo situle za izjemne dosežke šol na posameznih področjih kulturne ustvarjalnosti (prav danes, 3. junija – op. ur.). Vem, da je to za mnoge presenetljiva informacija, ker doslej še noben kulturni ali šolski minister ni počastil te prireditve s svojim obiskom, potem pa se seveda tudi osrednjim medijem ne ljubi riniti na vrh Slivne. Toda učencem in njihovim mentorjem smo pa vendarle priredili nepozaben dogodek in kar v precej krajih že vihra zastava kulturne šole, med odličji osnovnih šol pa je vse pogostejša tudi vaška situla, in sicer kot priznanje za njihovo odlično kulturno delovanje … Piše mag. Franci Pivec.

»Klik za več!«

Apologija pouka etike

Naš komentar

Med vprašanji, ki se zastavljajo tako v zvezi z novo Belo knjigo o vzgoji in izobraževanju kakor tudi pri evalvaciji predmeta državljanska in domovinska vzgoja ter etika, je tudi vprašanje, ali je pouk etike v osnovni šoli potreben. Če sodimo po tem, da sploh ni malo evropskih držav, kjer imajo v osnovnih šolah pouk nečesa, kar se imenuje etika, potem se zdi, da je pouk etike v osnovni šoli potreben. Toda prav iz dejstva, da ga nimajo v vseh državah, lahko sledi tudi nasproten sklep, namreč da tak pouk ni nujno potreben. Kajti če bi bil, bi ga imeli v vseh državah. To pa ne pomeni, da tam, kjer učnega predmeta s tem imenom nimajo, nimajo niti moralne vzgoje. Moralna vzgoja in pouk etike sta namreč – kljub njuni običajni tesni povezanosti – različni stvari. Če ne zaradi drugega pa vsaj zato, ker je pouk etike vedno intencionalna dejavnost, moralna vzgoja pa ne, saj je moralna vzgoja lahko tudi stranski produkt drugih dejavnosti. Po drugi strani pa tudi v državah, kjer imajo pouk etike, ne gre nujno za pouk etike kot teorije morale, ampak pogosto le za običajno razumljeno moralno vzgojo. Izhodiščno vprašanje pa se nanaša prav na potrebnost pouka etike kot teorije morale. Ker je teorija morale oblika vednosti, gre za vprašanje, ali učenci v osnovni šoli potrebujejo določeno znanje o temeljnih moralnih pojmih kot so dobro, zlo, vrlina itd. … Komentira dr. Zdenko Kodelja.

»Klik za več!«

Prerokba izpred tisočletij

Iz staroindijskih ved

V Bhagavata purani 12.1.40–41 je zapisano: Izprijenci, preoblečeni v člane vlade, nečisti v zavesti ter s prikrito strastjo in nevednostjo, bodo zanemarjali predpisane človeške dolžnosti in tako državljane dobesedno požrli. Državljani bodo pod vladami teh nizkotnih kraljev imitirali njihov karakter, vedenje in govor. Trpinčeni od svojih voditeljev kot tudi zaradi medsebojnih odnosov bodo vsi propadli. Zakon in pravica bosta veljala samo na podlagi moči in kdor koli si bo nabral dovolj moči, bo upravljal z družbo. Državljani se bodo nazadnje počutili tako nadlegovane, da bodo zapustili svoje države in domove. Pobegnili bodo v odročne predele in tam živeli v strahu pred vladnimi predstavniki in davkarji, ki ne bodo nič boljši od krvoločnih roparjev.

Brskal je Marjan Čufer. Razmišljal in sklepal tudi … Več v ŠR!

Včasih delavec preveč zaščiten

Odpoved pogodbe o zaposlitvi v vrtcu in šoli

Po poklicu je profesorica razrednega pouka, zaposlena kot učiteljica prvega in drugega razreda. Ker jo ta tema zanima, saj je zelo pereča, jo je podrobneje raziskala, in sicer z vidika delavca in delodajalca. Med drugim trdi, da je delavec preveč zaščiten. Predlaga, da bi se Zakon o delovnih razmerjih moral dopolniti za primere v vrtcih in šolah. Tam so namreč otroci. Vzgojitelji bi morali biti še posebno strožje obravnavani, da bi resneje delovali v svojem poklicu. Torej bi moral biti krivdni razlog prisoten le v izrednih odpovedih pogodb o zaposlitvi. Tako Urška Kokelj. Več v ŠR!

Sodobni geto

Zavod za usposabljanje otrok s posebnimi potrebami

Pred časom sem imel predavanja v Zagrebu, kjer sem na veliko veselje ugotovil, da otrok s posebnimi potrebami ne obkladajo s tem nemogočim izrazom, ampak govorijo o otrocih sa istim potrebama. Otroci imajo torej iste potrebe. Vsi otroci jih imajo. Tak je aksiom, lahko dodam. Govorjenje o otrocih s posebnimi potrebami je zato diskriminatorno, stigmatizirajoče, celo barbarsko in necivilizirano.

Resnično emancipacijski družbeni projekti nas torej šele čakajo. A že zdaj se lahko iz zgodovine naučimo, da inkluzije otrok s posebnimi potrebami nikoli ni bilo mogoče resno zagovarjati, sklicujoč se na razne normalizacijske procese, o katerih je, denimo, pred leti govoril Wolf Wolfensberger. Zakaj ne?

Ker ne obstajajo normalna družbena okolja. Obstajajo le, če jih ljudje ustvarijo, upirajoč se prav dominantnim, prevladujočim družbenim procesom, ki so bistveno naddoločeni z razmerji moči in izkoriščanjem ljudi kot delovne sile. Kar je navidez normalno, je zato največkrat le s fasadami prikrito patološko delovanje … Kritično razmišlja dr. Dušan Rutar.

»Klik za več!«

Cilj? Opravičila!

O šolskem redu v srednjih šolah

»Dijak ima predvsem dolžnost, da redno in pravočasno obiskuje pouk.« Tako Pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah! Sočutno se nasmehnem. Obstaja še ena definicija, ki sicer ni zapisana v nobenem pravilniku, a jo iz dneva v dan potrjuje šolska praksa: »Opravičilo je dokazilo, da dijak ne obiskuje pouka redno in pravočasno!«

Bliža se konec šolskega leta, končuje pa se tudi sezona mojega dopisovanja z Ministrstvom za šolstvo in šport (MŠŠ). Nekaj odprtih pisem so objavili tudi v Šolskih razgledih – poslanstvo tega časnika že od nekdaj zelo cenim. V pisanju ljudi z MŠŠ, ki so odgovarjali na moja pisma je bilo čutiti vrzeli v poznavanju pedagoške stroke, več kot očitna pa sta bila tudi neobveščenost in nepoznavanje dognanj Zavoda RS za šolstvo (ZRSŠ) o izostajanju dijakov od pouka v srednjih šolah. Na nekatere rezultate teh raziskav sem opozoril odgovorne na MŠŠ ter jim predlagal, naj odpravijo 14. člen Pravilnika o šolskem redu, ki od razrednikov zahteva presojanje izostankov dijakov na opravičene in neopravičene ure …

Svoj predlog sem utemeljil z ugotovitvijo, da ne obstajajo nikakršna strokovna merila za takšno početje razrednikov. Žal so bili odgovori, ki sem jih dobil z MŠŠ, mešanica izmikanja, posploševanja, fraz, lepih želja ter citiranja obstoječega pravilnika. Več Robert Šupe v ŠR.

Vedno se zgodi, kar se mora zgoditi

Opazuje, razmišlja, spoznava

Pogosto se sliši, da so ljudje obžalovali, da niso rekli, opozorili, pohvalili ali kritizirali. Biti aktiven je moralna dolžnost elite. Ne zato, ker lahko posameznik vedno spremeni svet. Ne more ga sam. Vendar lahko vsak prispeva svoj del k celotni spremembi. Kaj naredi spremembo, je vprašanje, na katero človeštvo išče odgovor. Kolektivne zavesti, preboji, holistična energija je nekaj izrazov, ki pri nas prepletejo še vedno neznane občutke.

Vendar je modrost preprosta … Odkriva jo predstavnik generacije Y Žiga Vavpotič.

»Klik za več!«

Kaj vse smo še pripravili za vas?

Zvedeli boste, kaj so ugotavljali na mednarodni znanstveni konferenci Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije (naslovili so jo Kakšno znanje hočemo?), pišemo o elektronskem gradivu, ki postaja realnost, žal tudi o telesnem nasilju. Izkušena učiteljica svetuje: »Živi svoje poslanstvo!« Muka ježeva je marsikdaj zaključevanje ocen, ugotavljate. Pišemo še o debatah pri pouku, podrobneje spoznavamo delavnice v sklopu projekta Simbioz@, konec pa je tudi afriških prigod in našega druženja z Moniko in Ugando. Vas zanima, česa je kriva Jane Austen? Tudi o tem v novi številki ŠR. Z nami se lahko podate od Azije do Južne Amerike – čeprav le ob zapisu z zanimivih jezikovnih delavnic … Objavljamo zanimiv pogled na učbeniško problematiko izpod peresa nekdanje urednice na eni od vodilnih založb, list iz dnevnika članice Romskega akademskega kluba, sprašujemo se, ali je otrok z motnjo pozornosti in hiperaktivnosti res vedno povzročitelj nemira in glavni pobudnik neprimernega vedenja otrok v osnovni šoli? Izkušena učiteljica svojim kolegom namenja članek Živi svoje poslanstvo! Ob vsem tem objavljamo še veliko utrinkov iz prakse, tudi športnih …

Ne prezrite!

Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani objavlja razpis za vpis v študijske programe izpopolnjevanja v študijskem letu 2011/2012, Andragoški zavod Maribor vabi k sodelovanju predavatelje za poučevanje odraslih …