Vsebina časnika Šolski razgledi številka 12/2011

Cvetje ima od nekdaj poseben pomen. Privlačijo nas raznovrstne oblike cvetov, pisane in močne barve, vonj … lepota, ob kateri ne ostanemo ravnodušni. Cvetje zato radi podarjamo – rdeče za ljubezen, rožnato za naklonjenost, oranžno za veselje, rumeno za bistre misli, zeleno za sprostitev, modro za umirjenost, vijoličasto za duhovnost, belo za popolnost … A najlepše darilo so cvetice, ki jih srečamo na poteh po naravi, v gorah. Nežne, trdno vpete v skalo kljubujejo surovemu okolju. Navdušile so tudi profesorico slovenščine Tilko Kumprej, ki poučuje na Gimnaziji in srednji kemijski šoli v Rušah pri Mariboru. V prostem času rada skrene z asfaltnih poti in odkriva čudesa planin. Spomni se na Ivana Cankarja, ki naše dežele ni zaman poimenoval raj pod Triglavom. Košček tega raja je ujela v fotografski objektiv tudi za vas.

Naj podobe cvetja iz slovenskih planin in planin tik ob meji pritegnejo tudi vas, da morda poleti in med počitnicami uberete pot med naše vršace. Če boste imeli posebno srečo in boste ob pravem času na pravem mestu, morda naletite celo na kozorogovo družino … 

Vzgojni mrak srednjih šol?

Matura in vrednote

Meseca maj in junij sta se zasidrala v spomin dijakom četrtega letnika in njihovim staršem predvsem zaradi mature. Ocenjevalci so izmerili raven znanja in dosežene točke zapisali v spričevala. O osvojenih vzgojnih ciljih spričevala, žal, molčijo.

Edini smo si, da je vzgajanje prva naloga sleherne družine, svoj del pa je dolžna opraviti tudi šola. J. A. Komensky pojmuje šolo kot »delavnico človečnosti«. Kolegice in kolegi, Robert Šupe z Gimnazije Novo mesto vas vabi, da s svinčnikom podčrtate vrednote, ki smo jih približali dijakom za popotnico v življenju. Čistoča, urejenost, skromnost, treznost, zmernost, potrpežljivost … Več v tokratnem uvodniku v ŠR!

Razprava po razpravi, ki je skoraj ni bilo

Naš komentar

Kaj pomeni ukinitev opisnega ocenjevanja znanja v tretjem razredu? Da bodo morali vsi učenci doseči cilje drugega razreda do konca le-tega? V tretjem razredu bo namreč številčna ocena zgolj odraz izkazanega znanja. Učenca, ki bo nekatere cilje in standarde znanja usvojil kasneje, denimo do konca šolskega leta, bo učitelj med letom torej lahko ocenil le z nižjo, tudi nezadostno oceno? Ali rešitev ne terja spremembe učnih načrtov? Mar ne vpliva na nekatere ključne predpostavke členitve osnovne šole, na razumevanje koncepta ocenjevanja znanja v celotnem prvem triletju? Dr. Mojca Kovač Šebart tokrat opozarja, da težava ni le v tem, da nova BK ne daje izčrpnih in premišljenih odgovorov na tovrstna vprašanja, problem je, ker bralcu mestoma daje vtis, da avtorji o njih niso opravili ustreznega razmisleka.  

»Klik za več!«

Povezati ideale

Sodobni izzivi državljanske vzgoje

V svoji dolgi zgodovini ostaja državljanska vzgoja v samem središču različnih teoretičnih razprav ter številnih političnih projektov o vlogi in pomenu javnega šolanja pri vzgoji državljanov kot polno sodelujočih članov politične skupnosti. Pravzaprav ostaja na neki ravni ta razprava in z njo povezana utemeljitev bolj ali manj nespremenjena vse od antike dalje, ko je Aristotel v uvodnem odstavku VIII. knjige Politike izpostavil povezanost pojma državljanstva z obliko politične skupnosti, v kateri le-ta živi. Tokrat mag. Mitja Sardoč razmišlja, kako uspešno krmariti med varovanjem različnosti ter promoviranjem enotnosti. Več v ŠR!

Preprosto zapleteno

Otroci z motnjami v duševnem razvoju

S kakšno lahkoto govorimo in pišemo o otrocih s posebnimi potrebami! Kot da je to homogena skupina, ki naj bi imela v osnovni šoli prilagojene vzgojno-izobraževalne vsebine in metode dela, kar je s strokovno pomočjo sprejemljivo in za otroke ustrezno, ko gre za slepe in slabovidne, gluhe in naglušne, gibalno ovirane pa otroke z govorno-jezikovnimi motnjami, otroke s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. Pri otrocih z motnjami v duševnem razvoju pa je to teže. Kje je v našem vzgojno-izobraževalnem sistemu mesto za otroke z lažjo in z zmerno motnjo v duševnem razvoju? O tem se sprašuje prof. dr. Anton Kotar. 

»Klik za več!«

Premaknimo kolesje

Kaj je inkluzivna šola, kaj inkluzivna pedagogika

Čas je, da kolesje šolstva premaknemo naprej in ustvarimo šolo, ki bo v koraku s časom, predvsem pa šolo, ki se bo vrnila k človeku, njegovim posebnostim, razlikam, enkratnosti ... To je inkluzivna šola, v kateri imajo vsi enake možnosti pridobivati znanje in razvijati svoje enkratne sposobnosti. Znanje in sposobnosti pa nato uporabijo v svojem življenju ter ga tako bogatijo in odkrivajo svojo ustvarjalnost. Nekateri učitelji menijo, da je otrok s posebnimi potrebami čedalje več. Ja, več jih je odkritih predvsem zato, ker je vedno več učinkovitih metod, ki pripomorejo, da se odkrijejo take in drugačne težave. Prav to je pozitivno, saj se lahko odkrije marsikatera težava, ki ovira otroka pri pridobivanju znanja in spretnosti ter ustvarjalnosti v šoli. Več o tem profesor fizike Jurij Marussig v ŠR!

Dvakrat se obrnem in že moram domov

List iz dnevnika

V otroški sobi odgrnem zavese in žaluzije. V sobi postane prijetno svetlo, na postelji pa se nič ne premakne. Nežno bujenje pomaga, mala glavica začne migati. Odpre oči in usta hkrati: »Mamica, a je že poletje, a gremo na morje?« »Ja poletje je že, samo morje bo še malo počakalo.« Sledi dolga, petletniku prilagojena razlaga, zakaj. Trenutno se lahko veselimo tega, da ko bodo drugi že nazaj, bomo mi začeli uživali. Razlagam tako vneto, da skoraj pozabim na uro. Sedaj pa morava pohiteti.

Med vožnjo premišljujem, kaj me čaka v službi. Uh, ne smem pozabiti na podpisovanje spričeval, objavo cele gore gradiva na spletu, obveščanje zaposlenih, kdo bo sodeloval na vpogledih ... Misli mi odtavajo v pretekla leta, v obdobje razglasitve rezultatov splošne mature in izvajanja vpogledov v izpitno dokumentacijo. Te dejavnosti potekajo v času, ko večina uživa na takšnih ali drugačnih počitnicah, k nam pa se zgrinjajo gruče dijakov … Polona Papler vas popelje skozi svoj dan. Sledite ji v ŠR!

Igraje v pis(a)ni svet

Opismenjevanje

Otroke že zelo zgodaj zanima, zakaj ljudje berejo ter kaj delajo, ko berejo. Že zelo zgodaj opazujejo rokovanje s knjigo, razlikujejo med sliko ter tiskom in spoznavajo smer branja. Vsekakor ni boljše spodbude pri branju, kot sta mama in oče, ki bereta. Raziskave kažejo, da družinsko branje vpliva na razvoj predopismenjevalnih spretnosti. Že pred vstopom v šolo otroci spontano in neformalno pridobijo pismeno znanje in spretnosti, povezane z branjem – berejo napise v znanih okoliščinah, razločujejo posamezne črke, zavedajo se aliteracij, rim, zlogov ter glasov v govorjeni besedi, črkam prirejajo glasove in obratno ter poskušajo samostojno zapisati njim znane besede. O bralnih in pisalnih dejavnostih v predšolskem obdobju piše mag. Andreja Burger Muhič.  

»Klik za več!«

Kako vzgojiti cesarja

Premišljen načrt

Pred kratkim mi je prišla v roke knjiga Cesar Franc Jožef (1830–1916), Miti in resnica, avtorice Katrin Unterreiner, piše profesorica pedagogike Zlatka Janžek. Knjiga je precej drugačna, poskuša nam prikazati cesarja na drugačen, bolj človeški način. Zelo je bil zanimiv zlasti tisti del, ki opisuje njegovo otroštvo, šolanje v najzgodnejših letih. Vidimo, kako se je oblikovala osebnost, ki je kar 68 let vladala Avstro-ogrski monarhiji in zelo vplivala tudi na dogajanje in zgodovino v Evropi. Poznan je bil kot konservativen vladar, pristaš tradicionalizma, nasprotnik sprememb, kot človek, ki je vse svoje življenje od 18. leta (ko je bil imenovan za cesarja) pa do smrti podredil temu, da je služil državi. Opisovali so ga kot hladnega, brez čustev. V tej knjigi pa spoznamo, da je bil povsem drugačen.  

»Klik za več!«

Kaj smo še pripravili za vas?

Pred poletjem se še zadnjič lotevamo visokošolskih novic in odkrivamo bele noči severa. O prednostih in slabostih elektronskega gradiva so razpravljali na Sejmu akademske knjige Liber.ac na ljubljanski Filozofski fakulteti, pišemo o kakovosti na višji strokovni šoli in o tem, kako je sloviti pedagog Gustav Šilih vcepljal ljubezen do pedagoškega poklica. Simbioz@ vam spet predstavlja, kako bo e-opismenila Slovenijo, k sodelovanju vabi tudi vas. Zakaj so na Osnovni šoli Črna na Koroškem vzklikali Tina!? Žiga Vavpotič, ki opazuje, spoznava, razmišlja, vam ponuja nov list papirja. Le zakaj? Po čem ste si zapomnili iztekajoče se šolsko leto? Odgovore najdete v minianketi v zadnji številki ŠR pred počitnicami. Z nami se lahko podate v Darjeeling in se poučite o čaju in njegovi pripravi, čeprav … Darjeeling še zdaleč ni samo čaj. ŠR so se podali celo na Kitajski zid. Ne verjamete? Pokukali smo tudi v stare liste – preberite, kako ganjeni so bili v Postojini, ko jih je obiskal presvetli vladar. Zvedeli boste, katere šole so letos prejele naziv Kulturne šole, svoje razmišljanje z vami deli tudi Danaja, nadebudna balerinca. Pišemo o tem, kako so na osnovni šoli spoznavali znana imena likovne umetnosti, kje so govorili po francosko, zakaj je lahko prvi šolski dan veselje ali nočna mora. Tereza Žerdin svetuje, kako ravnati s srednješolcem, ki težko zvozi razred. Puclpan. Le kaj je to? Štajerci veste, kaj pa drugi? V teh lepih predpoletnih dneh nas je začaral tudi vrt, prav poseben.

Želimo vam prijetno branje v senci košatega drevesa, ob reki, jezeru ali vodnjaku, ob kavi ali sladoledu … Našim naročnikom to ne bo težko – drugi pa se lahko še naročite!

Ne prezrite!

Inštitut za kriminologijo vas vabi v program usposabljanja za soočenje z nasiljem v družini, septembra se boste lahko udeležili tudi izobraževanja za delo po načelih Reggio Emilia, CŠOD vam predstavlja tehniške dneve. Gen energija vas vabi v svet energije, še posebno pa vas bo navdušila njihova eksperimentalnica. Tudi Debeli rtič vam ponuja veliko zanimivosti v centru doživetij.

Ob tem se vam predstavljajo tudi podjetja Center projekcije, Unior, Diversey, Borštnar&co. in Codex z znamko Hegner.

V zadnji številki v tem šolskem letu so se na vas spomnili Sviz, Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo, Državni izpitni center ter tudi Zveza srednjih šol in dijaških domov Slovenije, Združenje ravnateljev in ravnateljic osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije ter Slovenski šolski muzej. Zahvaljujejo se vam in vam čestitajo k uspešnemu delu.

 

Sproščene počitnice!

Z vami bomo spet 2. septembra.

Uredništvo ŠR