Domov - > Časnik Šolski razgledi - > letnik LXIII, 3. februar 2012, številka 03

Vsebina časnika Šolski razgledi številka 3/2012

Pišem pesmi.
Pesnim bežne trenutke ...
in zamujam čas.

Učiteljici, sodelavki, prijateljici. Radi imata svoj poklic, radi opazujeta naravo in okoliško dogajanje, zlasti radi prisluhneta sebi in svojim občutkom. Še več! Prepustita se jim, da preplavijo tudi pero in čopič. In pero izlije na papir besede, navadne preproste besede, ki pa so vendarle zložene tako drugače, tako mojstrsko. In čopič ujame zven besed, zapleše po svoje. Včasih plaho oblizne papir ali pa pogumno in divje pušča svojo sled ...

Jutri je svež dan.
Čist in brez pričakovanj.
Zaupaj vanj.

Predstavljamo vam ustvarjalki Bojano Levinger in Darjo Rupnik, njune haikuje v sliki in besedi – vsi so iz njune knjige Pohajkujeva s podobami haikujev skozi najin čas – pa lahko občudujete v tokratnih Šolskih razgledih. Nas so očarali.

Branje, pogovor in molk

Uvodnik

Ne verjamem na videz povsem simpatični misli, da jim je treba ponujati svetlobo, ne pa teme, čisto lepoto, ne pa pretresljivih podob, da jih je treba vzgajati le s pozitivnimi zgledi, ne pa jim ponuditi v premislek tudi načinov ravnanja, ki niso vredni posnemanja. Tudi še tako pozitivni zgledi namreč pogosto vzbujajo odpor, kot je v Mojem življenju zapisal že Ivan Cankar: »Ko sem bral povest o pridnem Janezku in hudobnem Mihcu, sem bil z vsem srcem za Mihca; bil je fant, Janezek pa mevža.« Ali torej z branjem književnosti učimo posnemanja – pozitivnega ali negativnega ravnanja? Ne: s književnim poukom učimo mlade kritičnega branja, vrednotenja in oblikovanja stališč … Tako dr. Igor Saksida.

Drag nebodigatreba

Nacionalno preverjanje znanja

Če ne vemo, kje smo, kako naj vemo, v kateri smeri je cilj, kamor želimo? Če vemo, kam želimo, ne vemo pa, kaj imamo in kaj nam manjka, kako naj se odpravimo na pot? Nacionalno preverjanje znanja (NPZ) se je v šestih letih, odkar se izvaja kot povratna informacija o kakovosti znanja, namenjena učencem, staršem, šolam in šolski politiki, izkazalo kot bogato, obsežno in predvsem strokovno ustrezno utemeljeno spremljanje pedagoškega dela. Piše mag. Francka Mravlje.

 

Več »Klik za več!«

Flynnov učinek in krivulja spalca

Kolumna

Steven Johnson je že davnega leta 2005 v knjigi Everything Bad is Good for You (Vse poredno je dobro za vas) postavil teorijo o »krivulji spalca«. Poimenovanje (v »uradni« znanosti precej spregledanega) fenomena vpliva množične kulture na naše kognitivne zmožnosti je povzel po filmu Sleeper Woodyja Allena iz leta 1973 (slovenski distributer je seveda povsem zgrešil poanto filma s »prevodom« naslova v »Povampirjeni Miles«). V filmu, v katerem se glavni junak zbudi v letu 2173, se znanstveniki niso mogli načuditi, kako so v 20. stoletju povsem spregledali prehranske učinke kremnih rezin in vročega karamela. Piše Darko Štrajn.

Med dvema ognjema

Zgodnje poučevanje tujega jezika

Angleščina kot predmet je posebna tudi zato, ker se je med osemletno osnovno šolo začela poučevati v petem razredu, ko so bili učenci stari enajst let. V devetletni osnovni šoli se po predmetniku učenci začno učiti tega jezika pri devetih letih, torej v četrtem razredu, če pa ima šola dodatne finančne vire, se začne jezik poučevati vsaj v tretjem razredu, na nemalo šolah že v prvem; za zdaj še fakultativno oz. kot interesna dejavnost. V naslednjem šolskem letu naj bi nov učni načrt angleščino umestil v drugi razred osnovne šole redno, medtem ko naj bi se lahko prvošolci angleščine učili izbirno. Hkrati je angleščina ena izmed najbolj zaželenih dejavnosti v vrtcih. Razmišlja Dominika Pirjevec.

O glasbi vse dobro

V svetu zvoka

V članku s tem naslovom glasbenica z dolgoletnimi izkušnjami Maja Tajnšek z Glasbene šole Idrija staršem srčno svetuje, naj vpišejo otroka h klavirju ali violini v zgodnji starosti, saj tega pozneje pravzaprav ni mogoče nadoknaditi. Nekatere raziskave potrjujejo, da je glasba lahko ena od prvin pri etničnem in/ali nacionalnem istovetenju ali pri ohranjanju etnične in/ali nacionalne identitete mladostnika, če mladostnik živi v tuji deželi – tudi o tem avtorica dr. Lorena Mihelač v besedilu Izraz želja in hotenj. Prepuščamo se tudi filmski glasbi ...

 

Več »Klik za več!«

Ko računalnik omreži

Zasvojeni

Večina mladih ne išče več podatkov v knjigah, pač pa jih preprosto in hitro poišče po spletu. Ta jim omogoča tudi sprostitev in zabavo, saj lahko igrajo večigralske igre z različnimi osebami, sklepajo nova poznanstva, se pogovarjajo s prijatelji, objavljajo fotografije … Vse to je lepo in prav, dokler je uporaba računalnika v mejah normalnega časa. Toda veliko strokovnjakov se ukvarja z vprašanjem, ali se je pojavila računalniška zasvojenost ali pa gre le za prekomerno rabo računalnika. Razgrinja Mihaela Robič Ritonja.

 

Več »Klik za več!«

Kaj smo še pripravili za vas?

Pojasnjujemo, zakaj je iz akademskih krogov začela veti slaba volja. Preberete lahko, zakaj vzgojen in spoštljiv junak romana Catcher in the Rye našim dijakom ni všeč, kaj žuli učitelje v podaljšanem bivanju, zakaj v visokem šolstvu lahko znanje primerjamo kar s hamburgerjem. Odpravili smo se na izlet v šolo – v Jemen. Prenašamo vam sporočilo iz Oxforda: Živi, ljubi, uči se in bodi srečen. V Listu iz dnevnika kritično in zanimivo razmišlja psihologinja Božena Stritih. Žiga Vavpotič pa se ukvarja z vprašanjem, kdaj se odzovemo, kdaj povemo svoje mnenje, kaj nas k odzivu spodbudi … Za vas smo vprašali, kje lahko nastopajo šolske dramske skupine, v minianketi pa smo namenili pozornost trajnostnemu razvoju. Spet vas popeljemo v Berlin, ki je tokrat … izviren. Ob pričakovanju kulturnega praznika vam predstavljamo – praznike. Katarzično razkrivamo tabuje, pišemo o vzgoji kritičnih uporabnikov interneta, v Študentski areni predstavljamo letošnjo Informativo, razmišljamo o okoljski vzgoji, pravljici v šoli, Tereza Žerdin pa svetuje učiteljici, ki se je kot nadomestna učiteljica znašla pred kupom težav. Pozabili nismo niti na zaljubljene, na pomen prijateljstva. Pokukali smo v stare liste, v športnem pogledu pa tokrat o razsežnostih športa. Pišemo še o mobilnosti dijakov pri delodajalcih pri nas in v Evropi, poročamo z Olimpiade poklicev …

Razgledovci, pozor!

Tokrat vam namenjamo kar dvoje lepih daril ob slovenskem kulturnem prazniku!

V naši prvi akciji bomo med vas podelili 8 zgoščenk Boštjana Narata Strah je odveč. Podarja jih Založba Pivec. Kaj morate storiti? Pravilno ugotoviti, kdo je avtor besedila, ki ga objavljamo v Šolskih razgledih ...

Med sodelujoče v naši drugi akciji pa bomo razdelili še 8 izvodov knjige Pohajkujeva s podobami haikujev skozi najin čas …, avtoric Bojane Levinger in Darje Rupnik (podarja založnik Ad pirum). Pošljite nam sadove svojega ustvarjanja, seveda haikuje!

Več o obeh akcija v ŠR!

Ne prezrite!

Obveščamo vas o razpisu Popestrimo šolo. Založba DZS vam predstavlja svoje novosti in vas vabi na pedagoške delavnice. Svojo ponudbo vam predstavljajo še turistična agencija Atlantis, Hit Holidays iz Kranjske Gore in Terme Banovci.

Želite prejeti ogledni izvod Šolskihrazgledov?

Sporočite nam! 01 439 78 55

E-pošta:solski.razgl@siol.net