Domov - > Časnik Šolski razgledi - > letnik LXIII, 4. maj 2012, številka 09

Vsebina časnika Šolski razgledi številka 9/2012

»Z globokim dihanjem prezračiš telo in prezračiš tudi misli. Vdihuješ novo, izdihuješ staro. V začaranem zaprtem krogu ujete misli se osvobodijo. Na svežem zraku zrastejo nove, lepše,« vedno znova ugotavlja tekač in tekaški trener Urban Praprotnik, ko radostno steče v novi dan. Tokrat smo v družbi z njim. Pa tudi sicer tečemo skozi vso številko Šolskih razgledov, seveda skupaj z Urbanom in njegovimi urbanimi tekači.. Še nekaj drugih besedil je tekaško obarvanih, sposodili smo si tudi misli svetovno znanega japonskega pisatelja Harukija Murakamija, sicer predanega tekača. O športu je tokrat beseda ne le v naši stalni rubriki Športni pogled, temveč tudi v posebnem pogovoru s priznanim športnim psihologom Markom Tuškom. Skratka, maj je tukaj, prebudimo se, če se še nismo! Urbanov zgled je pravšnji! Hura za tek!

Doktrina šoka

Uvodnik

Če niste brali, ste pa slišali za Doktrino šoka, bestseller Naomi Klein. Njena dokazovanja in trditve me vedno bolj spominjajo na to, kar se nam zdaj dogaja v naši državi in pod novimi vladarji. Kriza je po mnenju omenjene avtorice vedno priložnost, da so vlade v zgodovini storile to, kar v »normalnih okoliščinah« niso mogle in kar si naši neoliberalci ves čas želijo: reforme, ki dodobra oklestijo javni sektor oz. socialno državo in kar je še nadstandardov, ki ločujejo revne države od tistih, v katerih je življenje še vedno tudi po meri človeka. Vse te reforme imajo en sam (ne)argument, da rešujejo državo pred finančnim zlomom. PišeIda Srebotnik.

Več »Klik za več!«

Učiteljstvo in glavobol oblastnikov

Kolumna

Koliko pa bo v zdaj jasno profiliranem političnem delovanju v Sloveniji trpela demokracija, koliko bodo tarča oblastniških dejanj avtonomne ustanove, če o vulgarni propagandi proti osnovam kulture in nasprotnim idejam niti ne govorimo, pa si že lahko predstavljamo iz dosedanjega vladnega upoštevanja sogovornikov, med njimi še zlasti učiteljev. Prav učiteljstvo pa je v takem družbenem položaju, da med prvimi lahko spregleda prave namene sedanjega »družbenega menedžmenta«, kajti zaradi svojega mesta v družbeni reprodukciji se zaveda svojega poslanstva in zato o ogrožanju kakovosti učnega procesa govori bolj glasno kot o ogroženosti poštenega plačila za svoje delo. Njegovo delo pa je proizvodnja nad vsemi drugimi proizvodnjami: namreč proizvodnja ljudi in s tem družbe. Tako Darko Štrajn. Več v ŠR!

V letalu brez pilota

Razžaljeni in razvrednoteni – a dali naj bi vse od sebe

Če pogledamo številke, ugotovimo, da pri nas standardi in normativi sploh niso razkošni, da smo med evropskimi državami glede nekaterih normativov celo na zgornji meji, prostorske razmere pa so ponekod v vrtcih že zdaj kritične in ne ustrezajo niti predpisom, kaj šele priporočilom. Če pogledamo številke, ugotovimo tudi, da so dosežki naših učencev in dijakov v mednarodnih raziskavah boljši, kot bi lahko pričakovali glede na količino v izobraževanje vloženega denarja. Številke povedo še marsikaj – zanikajo predvsem utemeljitve, s katerimi skuša vladna stran upravičiti rigorozno varčevanje v vzgoji in izobraževanju. Več v ŠR!

Spet čas hlapcev Jernejev?

Nerazumno

Cveto Prevodnik se na varčevalne ukrepe odziva kritično in svoje poglede utemeljuje s tehtnimi razlogi. Boji se, da spet vstopamo v čas Martinov Kačurjev in hlapcev Jernejev. Ob tem učitelje poziva, naj se zganejo. Matej Žist ukrepe sicer pričakuje, a predlaga, kako učitelju ob vse težavnejših okoliščinah olajšati delo. Tatjana Kuhl pa z iskrivim pismom dobremu možu ponazarja, s kakšnimi težavami se bodo morali spoprijeti mnogi otroci, starši in šolski knjižničarji, če bo uresničen predlagan normativ, in kako bo to okrnilo dostopnost do literature predvsem zunaj večjih središč. 

Več »Klik za več!«

Najina zgodba

Knjižnica – terapevtski prostor

… Sedaj, ko to pišem, se sprašujem: kako bi bilo, ko ne bi bilo, kot je bilo. Kako bi bilo, ko bi se vedno le razjezila, ga napodila iz knjižnice in zapirala vrata za njim in pred seboj. Kaj bi bilo z njim, kakšen bi bil ob nenadejanem srečanju v trgovini, kako bi se ob tem počutila jaz in s kakšnim občutkom bi odšla iz trgovine? Odgovore na ta vprašanja so skrili dogodki, ki jih ni bilo in namišljeni scenarij se mi zdi dosti siromašnejša zgodba. Zato zdaj vem, da vrata niso le za to, da se zapirajo. Če nekdo nanje trka, mu jih je treba odpreti. Več v ŠR!

Kje je ugled

Naša usoda

V zadnjem času je veliko polemik o učiteljevem delu oz. o novem 8-urnem delovnem času na delovnem mestu. Sprašujem se, čemu. Kako dolgo še bomo pedagoški delavci mirno poslušali in prenašali žaljivke na naš račun? Kako dolgo še nas bosta Dušan Merc in Angelca Likovič blatila po vseh možnih sredstvih javnega obveščanja? Kako dolgo bomo še dopustili, da bodo (nekateri) ravnatelji kar vsevprek sprejemali svoje pravilnike in evidence (in jih nato vsiljevali delavcem)? Da ne omenjam vseh novonastalih »vladnih pomembnežev«, vsakega s svojimi željami, idejami in z vedno novimi reformami. Nam ne zaupajo? Sprašujem se, ali nas sploh še potrebujejo. Tako Tanja Karlovčec.

Več »Klik za več!«

Tečem, da življenje ne teče mimo mene

Urban Praprotnik

Tek in smeh je tisto, kar me najprej prešine, ko pomislim nanj. Že nekaj let je od tega, ko je prišel, pravzaprav pritekel, v naše uredništvo. Veselje je bilo poslušati nasmejanega mladeniča, profesorja športne vzgoje, polnega načrtov in prepričanega, da mu bo uspelo uresničiti poklicne in življenjske cilje.

Res je, Urban uresničuje, živi svoje sanje. Počne tisto, v čemer uživa. Prav zato tudi tako zelo uspešno prenaša ljubezen do teka na svojo okolico – kaj okolico, poznajo ga domala po vsej Sloveniji in že tudi prek meja, seveda. Niti sam več ne ve, kolikim je tekaški trener … Spoznajte ga v ŠR!

Več »Klik za več!«

Kaj smo še pripravili za vas?

Tudi tokrat nismo spregledali stiske Pedagoškega inštituta ob napovedanem združevanju zavodov. List iz dnevnika je tekaško obarvan, tekli so tudi na ljubljanski Osnovni šoli Vrhovci, in sicer na Teku podnebne solidarnosti. Žiga Vavpotič nam predstavlja, od kod je črpal modrosti, ki so ga navdihovale v zadnjem času, minianketo pa smo opravili na dan velike stavke. Predstavljamo vam našo Ustavo v stripu – in sicer dele, ki so zdaj posebno aktualni. Za učiteljico pa smo vprašali pristojne, ali izpolnjuje izobrazbene pogoje za redno delovno razmerje. Berlin ima tokrat okus, podali smo se tudi od Apulije do Kampanije. Tereza Žerdin se odziva na učiteljičino stisko, ki se poraja zato, ker je zbornica postala ideološko bojno polje. Spet kuhamo zdravo, tokrat koprive s hranljivimi dodatki. V Študentski areni pišemo o svetovanju pri iskanju zaposlitve, štiriletna Lana pa ugotavlja, da se odrasli zadnje čase čudno igramo življenje ... Na Strokovnem svetu za splošno izobraževanje so največ pozornosti namenili recenzijam učbenikov, položaju madžarščine in drugemu tujemu jeziku v osnovni šoli ... 

Priložnost za razgledovce!

Našim naročnikom bomo podelili tri priročnike z zgoščenko Urbana Praprotnika Tekaški trener (Palestra, Ljubljana) in prav tako tri romane Harukija Murakamija O čem govorim, ko govorim o teku (Mladinska knjiga).

Kaj od vas pričakujemo?

V nekaj stavkih napišite, zakaj svoj prosti čas namenjate tudi gibanju in športu ali zakaj tega ne počnete. Vaše odgovore (kratke ali daljše) pričakujemo do 11. maja letos, in sicer po e-pošti solski.razgl@siol.net

Ne prezrite!

Center RS za poklicno izobraževanje vam predstavlja velik podvig – znanje, razvito v Sloveniji izvažajo v Makedonijo. Od tam se vam oglašajo prek Šolskih razgledov! Vabimo vas na ekskurzijo na znameniti Blejski grad in v šolo v naravi na prelepo Celjsko kočo!

Učbeniške novosti vam predstavljata založbi DZS in Mohorjeva Celovec Ljubljana. 

Želite prejeti ogledni izvod Šolskihrazgledov?

Sporočite nam! 01 439 78 55

E-pošta:solski.razgl@siol.net