Domov - > Časnik Šolski razgledi - > letnik LXVII, 20. maj 2016, številka 10

Vsebina časnika Šolski razgledi številka 10/2016

Mmm, z lovorjem in majaronom bo jed še okusnejša. Za povrh morda teknejo lešniki z robidami in regratovim medom. Ste morda tudi za čaj? Melisa, meta, dobra misel, potrošnik, rman, glog, kopriva, potrošnik ... So se vam pocedile sline? Dober tek. Res je, narava ponuja, bedak, kdor se kuja. Ne, ne, nobenih receptov ne bomo zapisovali in delili. Morda vas bi radi le spodbudili, da se ozrete na travnik, v gozd, na gozdno jaso. Vidite nešteto drobnih rožic, lističev, bilk? Neverjetno, koliko živih bitij je okrog nas! Tudi tedaj je zelo živahno, ko se nam zdi, da smo morda sami. Pa čisto zares nismo nikdar, res ne, z malo domišljije pa sploh ne! Poglejte, koliko drobnih nežnih cvetnih vil in vilincev je zaživelo v zeliščnem vrtu akademske slikarke Simone Čudovan! Smehljajo se, nas vabijo v svoj skrivnostni svet, vabijo nas medse v naravo, da se tudi mi napojimo svežine in odpremo vrata novim idejam, novim potem. Vabijo pa nas tudi … – o tem kdaj drugič, namreč o zeliščnih kartah, ki so se porodile ob razstavi Učilnica v naravi ~ šolski vrt včeraj, danes, jutri, ki si jo lahko ogledate v Slovenskem šolskem muzeju.

Nerazumljena ali nezaželena strategija izobraževanja nadarjenih?

Uvodnik

Saj ne, da se v naši državi z nadarjenimi ne ukvarjamo. Prej nasprotno: imamo razmeroma bogato zgodovino dela z njimi, še posebej na področju štipendiranja in različnih tekmovanj za tiste, ki zmorejo in hočejo več. Iz vsakdanjega življenja poznamo posamezne entuziastične samoiniciativne učitelje in mentorje, ki nadarjene navdušujejo za učenje in znanje. Poleg tega na različnih koncih naše države delujejo ustanove, ki se ukvarjajo s problematiko nadarjenih: organizirajo delavnice, tabore, promovirajo prostovoljne dejavnosti, spodbujajo interese za znanstveno delo, trenirajo za športne dosežke, razvijajo umetniško izražanje … V zadnjih petnajstih letih smo tudi priča poskusu poenotenja vzgojno-izobraževalnih prizadevanj na ravni osnovne in srednje šole, da bi po enotnem postopku prepoznavali izjemne potenciale učečih in jih nato v sklopu šole ustrezno kultivirali .. Piše dr. Mojca Juriševič.

Več »Klik za več!«

Izstopimo iz šablone

Komentar

Za hip izstopite iz družbene šablone, ki je vtisnjena v družbeno podobo, da bi se odrekli svoji ustvarjalnosti. Odvrzite družbene predsodke, da počitnikujete, da ste preplačani, da nimate ugleda v družbi. Negativne informacije krčijo avtonomno polje in avtoriteto. Spreglejte vse skrite namene in poiščite ustvarjalni žar v sebi. Ne gre za odvzem vrednosti poklica, gre za to, da smo sami sebi odvzeli vso ustvarjalnost – to je moč, ki jo kot učitelji imamo. Več Tina Pajnik.

Več »Klik za več!«

Kdo in kakšni smo (postali)

Razcep teorije in prakse

Za družbene, politične, moralne in pedagoške teorije še zdaleč ni vseeno, kako povezane ali nepovezane (ločene) so od prakse (dejavnega življenja). Če sicer lahko teoretiziramo in mislimo, vendar naše teorije in misli v resnici nimajo učinka v praksi, kadar torej rezultati našega dela niso tisto, kar teoretično zagovarjamo, tedaj je resnica prav ta razcep. Slepota za ta razcep ali preprosta drža, da se za razcep ne menimo, četudi ga vidimo, govori nekaj o nas, nekaj o našem značaju. Ne govori o nas, kakršni smo po naravi, saj imamo po naravi le potenciale ali zmožnosti; govori pa o nas, kakršni smo nastali v danem kontekstu. Ugotavlja in piše Andrej Adam.

Več »Klik za več!«

Lepo je v naši domovini biti mlad

Rutarjeve lekcije, petindvajseta

Ker smo simbolna bitja, ne mislim, da je vsak empirično mlad človek mlad in da je vsak starec star. Mislim na nekaj drugega. Mislim na neko renesančno idejo. To je ideja mladosti, ki je v resnici koncept.

Biti mlad pomeni biti zmožen za odločanje za vse tisto, kar zares šteje v življenju, kar je resnično vredno. Mlad človek se ne vede kot avtomat, kot nekdo, ki mu drugi ljudje narekujejo ritem življenja, kot nekdo, ki se prilagaja in skuša postati normalen. Kdor je mlad, se odloča za to, kar je vredno, pripravljen pa je tudi vztrajati in plačati ceno za vztrajanje, če je treba. Kdor je mlad, ga 'normalnost' ravno ne zanima, pri čemer ni pomembno, koliko let ima … Razmišlja Dušan Rutar.

Več »Klik za več!«

O duši sintropije

Andrej Detela si je ustvaril jasno tipologijo, zakaj komu ne gre matematika

Kako lahko učitelj spodbudi učence? Izkušnje in mnenja o tem imamo vsi – s te ali z one strani katedra. Andrej Detela je znanstvenik, čigar prva služba je bilo prav poučevanje. Na 'Šubički' je nekaj let pred tem maturiral, tako da je vedel, kam prihaja. »Uvedel sem sodobne metode poučevanja, dijaki so bili navdušeni, prava revolucija na šoli! Razumeli so, da bo 'eksperiment' s svobodo uspel le, če demokracije ne bodo zlorabljali.« A ravnatelj je po enem letu sklenil kariero Detele kot srednješolskega učitelja: »Cela šola je šla pokonci, bil je neznanski cirkus. Zelo zanimiva izkušnja.« Očitno sistem v šolskem letu 1976/77 še ni bil goden za njegovo 'reformo'; vrata za institucionalno poučevanje so se izumitelju zaprla ...

Zanimivega znanstvenika nam približa Tadeja Zupan Arsov.

Več »Klik za več!«

Ne prezrite

O sodobnih pristopih in tehnologijah v izobraževanju. Slovenija na področju sodobnega izobraževanja ni sledila razvoju v svetu in tako so nas, žal, zaobšli trendi sodobnega razmišljanja in poslovanja. »Nojev« pristop ni prava pot. *** NPZ-jem na rob, NPZ-jem na vse robove. Čemu zapravljamo denar, dragocen čas in energijo vseh vpletenih, če se očitne pomanjkljivosti sistema nikjer ne manifestirajo? Prenehajmo s slepomišenjem. ***Učenci tujci so v šoli večinoma dokaj uspešni. Pri matematiki imajo lahko potencial, a jezik pomeni veliko oviro. List iz dnevnika. *** Berta Golob, nekoč deklica z okroglim obrazom:»Predvsem sem jim pustila govoriti, govoriti. In pripovedovali so o svojih lumparijah in bridkostih. Strogega pouka je bilo velikokrat le po dobrih deset minut v šolski uri.« Kako so se likali.

Predstavljamo nove knjige, točke za nadarjene, skorajšnji festival Kino Otok; se spomnite Cikcaka? Namesto tega imamo zdaj ohlapne Oglase. In, seveda, malo šolo neznanja. Prijetni 'deja vu-ji' zmeraj nujno prikličejo nasmeh na obraz, res, prav lepo se je zmeraj na novo radostiti vsega. Več v Uglašenem. Čar življenja.Kako bi zasnovali scenarij filma? Začel bi se tako, kot bi se moralo dogajati, pa se ni. Uganete, o čem je tokrat beseda v Športnem pogledu? V Odzivanjih je tokrat spet veliko izkušenj iz prakse, spoznamo pa tudi Čebeljo abecedo – začenja se s cvetjem, ki že zgodaj spomladi čebelam začne ponujati cvetni prah in nektar kot hrano.

Pozor

V rubriki MIZŠ opozarjamo na javni razpis, objavljen 13. maja letos, in sicer “Krepitev socialnih in državljanskih kompetenc strokovnih delavcev”.

Kje je doma inovativno podjetništvo? Vabimo vas na ogled v Center inovativnega podjetništva na Trg republike 2 v Ljubljani. Tam ste zares iskreno dobrodošli!

Ocean Kamnik vam podarja kupon za popust pri naročilu na izbrano šolsko pohištvo.

Med drugim objavljamo tudi razpise za prosta delovna mesta.