|
 
Erna Ferjančič je
po diplomi iz likovne pedagogike več kot desetletje vodila
Grafični muzej v Rogaški Slatini in bila ob tem organizatorka
številnih likovno-umetniških prireditev. Zdaj je zaposlena
na I. osnovni šoli v Rogaški Slatini. Ob pedagoškem delu
je odlična mentorica mladim ustvarjalcem. Sodeluje tudi
z Ljudsko univerzo in skozi njene programe vodi različne
ustvarjalne tečaje za odrasle. Ob zaposlitvi ves čas
umetniško deluje kot slikarka in grafičarka, zadnje desetletje
kipari v glini in lesu.
Del njenega bogatega, barvitega
ustvarjanja tokrat tudi za bralce Šolskih razgledov.
Kaj
smo tokrat pripravili za vas?
»Prenovljeni
bolonjski programi« …
H KREDI IN TABLI
Ker je
v Sloveniji postalo že skoraj pravilo, da se vsega lotevamo
tako, da stvar samo
še poslabšamo in jo potem prikažemo kot najboljšo in najprimernejšo,
se je zgodba ponovila tudi pri prenovi študijskih programov
prihodnjih učiteljev v vzhodnem delu Slovenije, razmišlja
asistent Tomaž Bratina. Program so nam zavidali na drugih ustanovah, ki izobražujejo učitelje v Sloveniji
in tudi na tujem. Na stanovsko sorodni fakulteti v tujini
so program z našo pomočjo in nasveti tudi vpeljali. Vse
s ciljem: imeti sodobnega učitelja. Tudi od aktivnih učiteljev
smo dobili veliko povratnih informacij. Želja po še obširnejšem
znanju in možnostih usposabljanja s področja multimedije
in uporabe IKT pri pouku je! Učitelji sami priznavajo,
da je znanja s tega področja premalo. In potem korak nazaj
… s klikom do zanimivega branja v Šolskih razgledih!
Tekmovati?
Iz Cankarja ali …
HOTEL
SEM PRIJETI ŠE LUNO
Tokratni izbor besedil tekmovanja
za Cankarjevo priznanje (TCP) nas je nemalo presenetil,
ugotavlja Olga Paušič. Zbirka kratke proze osmih zelo različnih avtorjev nas je, mentorje, postavila
pred dilemo, kako začeti, kako se lotiti, predvsem pa,
kako navdušiti učence – tekmovalce. Po vsebini so besedila
precej oddaljena, zaradi »težke in mračne« vsebine nekatera
najstnikom seveda tudi neprivlačna. Še najtopleje so sprejeli
osebnoizpovedne črtice Toneta Partljiča, po čigar besedilu
je zbirka dobila naslov. Humor bi moral biti obvezna sestavina
šolskega vsakdana …
O tej temi so
vroče razpravljali tudi naši forumovci. Njihova izvirna
in zanimiva razmišljanja si lahko preberete v svežih Šolskih razgledih.
Debelušnost
…
JE
RES VSE V GENIH?
Debelost med otroki postaja tudi
v Sloveniji vse bolj pereča težava, saj debelušnost v zgodnjem
otroštvu po navadi nakazuje težave z debelostjo pozneje
v življenju. Debeli otroci in mladostniki se pogosto srečujejo
tudi z negativnimi psihosocialnimi posledicami. Zaradi
predsodkov, ki jih ima družba do debelih, imajo ti v življenju,
velikokrat po krivici, slabše možnosti. Zato imajo največkrat
negativno samopodobo, zmanjšano samozavest, so plahi in
negotovi in zato osamljeni, pogosto tudi depresivni. V
zadnjih dvajsetih letih se je število debelih šestletnikov
v Evropi podvojilo. Preveliko telesno težo in debelost
povzročajo duševni, družbeni in genetski dejavniki … Preberite
si predvsem življenjski in stvaren prikaz porasta debelosti
med otroki v prispevku Jolande Radolli.
Iz
pedagoške prakse …
NISMO
BOŽJI DAR
Podobno kot današnji študentje
smo bili tudi pred desetimi leti in več deležni veliko
(pre)več teorije, ki nam je načeloma ni bilo dano preveriti
v realnih okoliščinah. Še vedno me preseneča, razmišlja mag. Polona Godina, da sem si ob tako bornih izkušnjah sploh drznila vstopiti v razred. Kot majhen
otrok, ki divja na rolerjih, in se ne zaveda, kaj vse se
mu lahko ob tem pripeti. In slab občutek, če že ne dejstvo,
da je nekakšen pedagoški program Filozofski fakulteti pač
nujno zlo, podajanje tega znanja v teoriji pa mnogo manj
naporno in verjetno za malenkost cenejše kot praktično
usposabljanje novincev, ostaja.
Meje mojega sveta …
JEZIKOVNA TRŽNICA
Zakaj
je madžarščina tako zahtevna? Poznate zgodbo o čisto
pravem grofu Drakuli? Ste že slišali, da imajo Armenci
poseben praznik, ko se polivajo z vodo? Zakaj ima
Bob Marley tako značilno frizuro? Zaljubljen sem
vate – kako to zveni v francoščini? Ste vedeli, da
so v Siriji mladi veliko bolj spoštljivi do odraslih
kot mi? Zakaj Kitajci menijo, da smo Evropejci razvajeni?
Poznate običaje Mekedoncev in Moldavijcev? Ne? Seveda
ne, saj niste z Osnovne šole Gorje … saj veste, kaj
storiti za več J … |
