|
  Tega prečudovitega zlatoroga je ustvaril Igor Ribič.
Krasi naslovnico knjige Antona Aškerca Zlatorog.
Gre za prvi ponatis po stotih letih v samostojni izdaji.
Brez Dušice Kunaver, Brigite Lipovšek,
podjetja Imprimo, d. o. o., in Igorja Ribiča tega
svojevrstnega bisera ne bi bilo na naših knjižnih policah
... V tokratnih Šolskih razgledih bomo z njim oznamovali
tudi bližajoči se slovenski kulturni praznik.
IZ RODA V ROD
Nit, ki plete tokratno - kulturno - številko Šolskih
razgledov. Ob Zlatorogu Antona Aškerca nas na prvi strani
tudi Dušica Kunaver z uvodnikom Oživiti iz
pozabe opozori, da je neobhodna naloga naše šole
to, da ohrani spomin na zadnje bisere slovenskega ljudskega
izročila. A kako to storiti? To boste lahko prebirali v
naši novi rubriki Ljudsko izročilo v šolski klopi,
ki jo bo ustvarjala omenjena avtorica. V prvem prispevku
vam predstavlja, kako vplesti ljudsko izročilo v športno
vzgojo. >>Klik!<<
OH, TE OCENE
Številčne ocene so pri športni vzgoji odpravili leta
1975. Zamenjale so jih tristopenjske besedne ocene, vse so
bile
pozitivne. Najslabšo med njimi so po navadi dobili le učenci
z vedenjskimi težavami. Z devetletno osnovno šolo so se
številčne ocene vrnile. Izsledki Zavoda RS za šolstvo,
ki že deset let spremlja uspeh srednješolcev, so pokazali,
da so se zdaj pojavili popravni izpiti tudi pri športni
vzgoji. >>Klik!<<
POTROŠNIŠTVO
V naših šolah ni sistematične potrošniške vzgoje, piše Tomaž
Kranjc z zavoda za šolstvo. V kurikularnih dokumentih
različnih držav se pojavlja po drobcih, največkrat v
sklopu predmetov, kot so družba, državljanska vzgoja,
gospodinjstvo, zgodovina, sociologija, filozofija, psihologija,
verstva in etika, ali medpredmetnih tem, kot so naše
obvezne izbirne vsebine, vzgoja za družino, vzgoja za
mir, medijska vzgoja, okoljska vzgoja, medkulturna razsežnost,
projektno delo itd. Več v ŠR!
BOMO PROPADLI KOT NEANDERTALCI?
Če ne beremo, se zadovoljimo le s površinskimi zgodbami
in poenostavljenimi odgovori, ki nam jih ponujajo vidno
podprte pripovedi. Moč branja je neprecenljiva. A kako
literaturo približati bralcem in jih navdušiti zanjo? Dr.
Meta Grosman, redna profesorica za angleško in ameriško
književnost na ljubljanski Filozofski fakulteti, že dolgo
išče odgovore na to vprašanje. Branje in ljudje kot bralci
so njena ljubezen ... >>Kliknite<< in preberite več!
FASADA DEMOKRACIJE
Ob prenovi se učitelji niso spremenili v soustvarjalce,
piše Mojmir Mosbruker s IV. osnovne šole Celje.
Izrabljeni so bili zgolj kot fasada za demokratičnost postopka.
Šolstvo še zmeraj obvladujejo politična moč in znanstvene
teorije, ne pa moč strokovnega argumenta - prakse. Meje
med temeljnim in obrobnim so zabrisane. Učitelji postajajo
administrativni delavci, vloga ravnateljev se že dobro
desetletje pretaplja iz pedagoške v menedžersko, strokovnost
pa preplavlja nekakšna "framasonska lojalnost" ali ustrezna
politična pripadnost. >>Klik!<<
SPOPRIJATELJIMO SE Z BLOKFLAVTO
Kolikokrat ste se spraševali, kako bi popestrili vašo
uro glasbene vzgoje s kakšno novo vsebino ali posebnim
dogajanjem? Kolikokrat ste opazili, da so vaši učenci ne
glede na to, koliko si prizadevate, zdolgočaseni ob snovi,
ki jo razlagate? In navsezadnje - kolikokrat ste poslušali
tarnati učence, da bi radi poslušali zgoščenke z zabavno
glasbo, plesali ali pa ne počeli nič, ker so preutrujeni
od drugih predmetov? Mag. Lorena Mihelač, profesorica
klavirja in glasbe z metodiko na Srednji šoli Metlika,
verjame, da vas je vsaj nekaj to doživelo in ste se zamislili
nad svojim predmetom, ki si šele v zdajšnji devetletki
prav sramežljivo utira novo pot k enakopravnosti z drugimi
tako imenovanimi resnimi predmeti - matematiko, slovenščino,
angleščino ipd. Več v ŠR!
|
Zlatorog
Prejšnjič
smo vam predstavili delo Paula Ginnisa Učitelj - sam svoj
mojster, ki ga je izdala založba Rokus. Nas pa je zanimalo,
kaj je tisto, kar vas odlikuje z mojstrstvom pri vašem
poučevanju. V čem ste vi mojstri. Izbrali smo pet odgovorov.
In kdo vse lahko pričakuje pošiljko, ki bo pripomogla,
da boste postali še večji mojstri?
