NEBESNA POTEPANJA

Dvozvezdje in druge ljubezenske

Opazovanje zvezd je ljudem vedno spodbujalo domišljijo. Zvezde so povezovali v različne oblike – ozvezdja in jih nato opremili z zgodbami iz življenja in mitologije. Na različnih koncih sveta so ob opazovanju zvezd nastajale zgodbe, od katerih so mnoge navdihnili tudi ljubezenski dogodki.

Znana je zgodba sedmih zvezd Velikega voza, ki predstavljajo sedem bratov, in sedmih zvezd zvezdne kopice Plejade (Gostosevci), ki predstavljajo sedem lepih deklet – sester. Nekega dne so fantje na cvetoči livadi zalotili dekleta pri plesu, se vanje zaljubili in jih začeli loviti. Dekleta so bila spretna in so jim ušla, vendar je enemu od bratov vendarle uspelo ugrabiti eno od deklet. To dekle se danes kot zvezda Alkor nahaja pri enem od bratov – zvezdi Velikega voza imenovani Mizar. Skupaj predstavljata eno od najbolj poznanih dvozvezdij, vidnih s prostim očesom.

Tudi vi lahko svoj vid preverite tako, da ugotovite, ali v sredinski zvezdi ojesa vidite eno zvezdo ali dve. Alkor in Mizar sta sicer zvezdi, ki sta v resnici v vesoljskem prostoru zelo oddaljeni druga od druge, zato sta »navidezni« dvojni zvezdi.

Ko so odkrili daljnogled, so ugotovili, da zvezdo Mizar sestavljata dve zvezdi – Mizar A in Mizar B. To sta najbolj poznani dvojni zvezdi, ki jih vidimo z daljnogledom. Pozneje pa so natančnejše raziskave pokazale še eno skrivnost, in sicer, da sta tudi Mizar A in Mizar B vsaka zase dvojna zvezda, ki krožita ena okrog druge. Mizar potemtakem ni le dvozvezdje, temveč štirizvezdje.

Če sta zvezdi blizu skupaj, lahko druga drugo privlačita in krožita okrog skupnega težišča – podobno kot kroži Luna okrog Zemlje. Znano dvozvezdje je tudi najsvetlejša zvezda na nebu, ki smo jo predstavili pri opisu Zimskega šesterokotnika, to je Sirij. Manjša zvezda, ki je velika kakor Zemlja, v 50 letih obkroži večjo zvezdo, ki je dvakrat večja od našega Sonca.

Vrnimo se k ljubezenskim zgodbam. Na Kitajskem, denimo, je nastala zgodba o ljubezni med hčerko Sončnega boga Čih Ni, ki je bila nebesna tkalka in vezilja, in pastirjem nebesnih volov. Sončni bog je privolil v njuno poroko in pričakoval, da bosta tudi po poroki vestno opravljala svoje delo. Pa ga nista. V svoji neskončni ljubezni sta vedno znova pozabila na dolžnosti, ki jih je od njiju zahteval Sončni bog. Zato ju je kaznoval tako, da je Čih Ni postavil na zahodni breg nebesne reke (Mlečne ali Rimske ceste) kot zvezdo Vega v Liri, pastirja pa na vzhodni breg kot zvezdo Atair v ozvezdju Orla (se še spomnite Poletnega trikotnika?). Tako je bil zaljubljeni mladi par ločen za večno. Enkrat na leto pa jima je bog dovolil srečanje, vendar le, če najdeta …