ŠPORTNA VZGOJA ... Miselnost o ocenjevanju športne vzgoje (če je glede tega sploh obstajala) je treba zelo spremeniti in upoštevati prav vse učence - ne le tiste, ki bi zaradi naravnih danosti lahko dobili visoko oceno tudi brez posebne vadbe in vloženega truda. Skladno z novim učnim načrtom za športno vzgojo (2001), Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v devetletni osnovni šoli, preverjamo in ocenjujemo stopnjo športnega (praktičnega in teoretičnega) znanja, ki je v učnem načrtu opredeljena kot standard znanja, ne ocenjujemo pa številnih, a prav tako zelo pomembnih nekognitivnih ciljev (interesa učenca, higienskih navad, vedenja, stališč, odnosa, motivacije ...). Drugače kot pri drugih predmetih Ocenjevanje pri športni vzgoji se razlikuje od drugih predmetov nedvomno tudi po organizaciji pouka. Pri športni vzgoji namreč ni izdelka, ki bi ga lahko učitelj v miru pregledal in ocenil, ga morda tudi večkrat prebral in primerjal z začrtanimi merili. Ocenjevanje pri športni vzgoji poteka hitro in brez možnosti "ponavljanja posnetka" (razen če učenec isto nalogo ponovi večkrat, a tudi tega ne moremo početi v nedogled). Poleg tega je treba med ocenjevanjem znanja zaposliti tudi druge učence. To je pri športni vzgoji še pomembneje zaradi varnosti, ... Že pred preverjanjem ali ocenjevanjem bi moral imeti učitelj pripravljena merila in opisnike, med preverjanjem ali ocenjevanjem znanja pa bi v že pripravljene opisnike zapisoval oznake (npr. kljukice za opravljeno nalogo). Takšne zapise je treba po končani uri športne vzgoje pretvoriti v opisno oceno (več o tem lahko najdete na www.zrss.si; opisno ocenjevanje športne vzgoje). Veliko staršev ne razume opisne ocene Z udeleženci omizja smo skupaj iskali odgovore na vprašanje, kako ocenjevati otroke s posebnimi potrebami pri športni vzgoji. ... Ocenjujemo doseganje individualnih standardov in ne standarde, opredeljene za druge učence v oddelku. Druge značilnosti opisnega ocenjevanja ostanejo enake kot sicer. ...Učiteljem se poraja tudi dvom, ali so dovolj usposobljeni za delo z otroki s posebnimi potrebami pri športni vzgoji, pri čemer so imeli v mislih tudi ocenjevanje znanja. Trenutna rešitev je le timsko delo specialnih pedagogov, razrednih učiteljev in športnih pedagogov. Učitelji so izpostavili še, da veliko staršev ne razume pomena zapisane opisne ocene. Ugotovili smo, da prihaja do tega večinoma zato, ker so učitelji prevečkrat neposredno prepisovali standarde znanja v opisno oceno. ... Menimo, da bi morala biti opisna ocena zapisana tako, da bi bila razumljiva uporabnikom (torej predvsem staršem), a hkrati tudi strokovno korektno - torej ne preveč poenostavljeno v želji, da bi opisno oceno razumeli vsi, ki bi jo prebrali. Ugotovili smo namreč, da dobi večina staršev, ki imajo otroke v prvem triletju, vse želene in potrebne informacije že na govorilnih (pogovornih) urah. V zadnjih dveh letih se je med učitelji razširilo prepričanje, da v opisno oceno ne smejo zapisati, česa učenec še ne zna ali katerih standardov, ciljev ne dosega. To prav gotovo ni strokovno korektno, saj prihaja do zavajanja staršev. ... Zato prihaja že v četrtem razredu, ko se začne pojavljati številčno ocenjevanje, med starši do zmede, saj vsi učenci niso ocenjeni z oceno odlično. Z videoposnetki do enotnih meril ... Učitelji so izpostavili tudi, da imajo zelo različne poglede na to, kaj pomeni v določenem obdobju posamezni standard (npr. tekoče in varno izvesti preval naprej). Tako se zgodi, da ima učitelj v prvem triletju bolj mila merila in zato oceni otroka zelo dobro, učitelj v četrtem razredu pa oceni isto znanje neprimerno slabše (ker ima strožja merila). Verjetno bo treba pripraviti videoposnetke (DVD posnetke) vseh zapisanih standardov v učnem načrtu, da bi imeli učitelji vsaj približno poenotena merila o zahtevnosti posameznih standardov. Učitelji menijo tudi, da so preveč prepuščeni sami sebi in da jim povzroča težave predvsem "razbijanje" standardov znanja, ki so določeni po triletjih za posamezne razrede, saj ne vedo, kaj je pri posameznem standardu pomembno bolj in kaj manj. Menimo, da je to morda tudi posledica slabšega poznavanja metodičnih postopkov, zato bi kazalo v prihodnje poleg že obstoječih programov stalnega strokovnega spopolnjevanja razmišljati tudi o posodobitvenih programih, v sklopu katerih bi osvežili poznavanje metodičnih postopkov (npr. pri gimnastiki, atletiki, igrah z žogo ...). Zboljšati je treba tudi načrtovanje športno-vzgojnega procesa, ... Učitelji ob tem izpostavljajo problematiko načrtovanja avgusta, ko učencev še ne poznajo, a menimo, da se da pri športni vzgoji ob upoštevanju podatkov iz športno-vzgojnega kartona, ... Kako oceniti trud Najbolj pereče vprašanje je nedvomno, kako oceniti otroka, ki se trudi, a zaradi različnih razlogov dosega postavljene standarde znanja na nižji ravni kot otrok, ki sicer športno vzgojo jemlje zlahka, a zaradi ustrezno razvitih gibalnih sposobnosti nima težav z doseganjem začrtanih ciljev. ... Delno rešitev za to težavo je mogoče poiskati v 21. členu pravilnika, ki pravi: Učenčev splošni učni uspeh se določi tako, da se upoštevajo zaključne ocene pri vseh predmetih. Pri določitvi splošnega uspeha se upoštevajo tudi učenčevi dosežki na tekmovanjih, njegov odnos do obveznosti v šoli, prizadevanje pri učenju ter aktivno sodelovanje v interesnih in drugih dejavnostih. |